Prikaz objav z oznako toplar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako toplar. Pokaži vse objave

četrtek, 14. oktober 2021

Grosuplje, mesto kipov in druge zgodbe

Grosuplje je razmeroma mlado mesto. Naselje, blizu Ljubljane, je dobilo status mesta leta 2005. Danes je upravno središče istoimenske občine. Ob pridobitvi mestnega statusa, so začeli modrovati kakšen pečat naj dajo mestu. Odločili so se, da bo Grosuplje, mesto kipov. Priredili so kiparski simpozij, povabili kiparje in tekom let se je nabrala kar lepa zbirka kamnitih kipov v različnih velikostih, ki danes krasijo mesto.

Nekaj kulturne dediščine pa kraj vendarle ima. To smo spoznali na sprehodu po mestu, z domačinko in poznavalko številnih zgodb o svojem mestu in njihovih ljudeh, gospo Marijo Samec. Dve družini sta dodobra zaznamovali Grosuplje. Ena je družina Rus. Njihova hiša še vedno stoji na Adamičevi ulici 10. Danes je za nadstropje višja, na začetku 20. stoletja pa je bila v pritličju imenitna gostilna, ki je sprejemala le imenitne in petične goste. 

Pri Rusovih je delal Franc Košak. V Grosuplje se je preselil iz Gorenjske. Pri svojem delu je bil uspešen in, ko je stari Rus umrl, je do sinove polnoletnosti še naprej uspešno gospodaril in skrbel za družino, saj se je poročil z Rusovo vdovo. Istočasno je na drugi strani, danes Adamičeva 15, gradil svojo hišo in gospodarska poslopja. V hiši je bila gostilna. Dal je zemljišče za gradnjo železniške postaje in železnice. Leta 1910. je zgradil cesto in povezal svojo gostilno z železniško postajo. Tudi čudoviti lipov drevored je njegovo delo. V lasti je imel zbiralnico mleka, restavracijo na železniški postaji, večji del posestva Brinje pa verjetno še kaj. Bil je poslanec v kranjskem deželnem zboru in župan Grosuplja, od leta 1869. pa vse do svoje smrti, leta 1914. 

Ko je Rusov sin postal polnoleten, so razdelili Rusovo in Košakovo premoženje in denar. Prišlo je do zamere in nezadovoljstva, tako da sta gospodarja ostala sprta vse do Košakove smrti. Otroci se niso kaj dosti zmenili za kreg med družinama. Rusov fant in dekle, ki je bila bližnja sorodnica Košaka sta se zaljubila in poročila. Tako je tudi Grosuplje dobilo Romea in Julijo. Na srečo sta živela bolj srečno kot Shakespearov parček. Košak je dal zanju postaviti čudovito vilo ob lipovem drevoredu. Nihče iz njegove družine ne bo živel pod Rusovo streho, a ne 😊

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. V pritličju Košakove hiše, danes upravni prostori knjižnice, je čudovita kmečka soba, ki so jo uredili leta 1923. v prostorih nekdanje gostilne. V njej je kmečka peč, rustikalno pohištvo, leseni opaž na stenah in stropu. Pravi biser Grosuplja. Danes v njej prirejajo poroke.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Košakova hiša in knjižnica. Nadstropna hiša ima na portalu letnico 1888. Ob njej so bila številna gospodarska poslopja, v njej pa gostilna. Danes so v njej upravni prostori knjižnice, galerija, poročna soba. Za hišo so zgradili modernistično poslopje v katerem je knjižnica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Adamičeva 15. Kovinska ograja iz litega železa, na notranjem stopnišču Košakove hiše, je bila izdelana v železarni Dvor pri Žužemberku

Slovenija, Dolenjska
Leta 1973. je dobila knjižnica Grosuplje svoje prostore v Košakovi meščanski hiši, na Adamičevi 15.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Kolodvorska ulica. Čudovita vila, obnovljena v svojem starem stilu. Meni najlepša. Pravijo ji Koščakova vila. Zgradil jo je podjetnik in gostilničar Košak, po domače Koščak, za bližnjo sorodnico. Ker se je poročila s fantom iz rivalske družine Rus in ni želel, da biva v hiši Rusovih. Družini sta si bili v večnem sporu. Lahko rečemo, da so tudi v Grosuplju imeli Romea in Julijo 😉

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Lipov drevored je leta 1910. dal posaditi Franc Košak. Uredil je tudi cesto, ki je povezovala železniško postajo z njegovo hišo in gostilno. Ta povezava je še danes, samo da je v hiši z modernističnim prizidkom, danes knjižnica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. V hiši, na Kolodvorski ulici je bila prva pekarna in lahko bi rekli tudi zametek današnjega podjetja, Pekarna Grosuplje.

Slovenija, Dolenjska
Rusova hiša v Grosuplju, na Adamičevi ulici 10. Prvotno je bila za eno nadstropje nižja. V njej je delovala gostilna v kateri je lastnik Janez Rus sprejemal le bogate goste. Rusovi so bili premožni. Imeli so veliko kmetijo, mlin in žago. 

Slovenija, Dolenjska
Kamniti portal Rusove hiše.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, Adamičeva ulica. Rusova vila

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Rimski nagrobnik iz časa med 50. in 100. letom po našem štetju. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Velika mozaična freska je delo slikarja in patra Marka Rupnika iz leta 2002.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Malce nenavaden, modernistični križev pot. Vse postaje so v enem kosu izdelane iz orehovega lesa. Ustvaril ga je domači kipar, Jože Trontelj.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Tudi v modernistično cerkev paše nekaj baročnega. Marija z Jezuščkom.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, nova cerkev sv. Mihaela. Leseno razpelo s Križanim pred cerkvijo stoji od leta 1988. Izdelal ga je slovenski kipar Stane Jarm (31. oktober 1931. Osilnica - 1. oktober 2011. Ljubljana)

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, cerkev sv. Mihaela. Pod staro lipo, med staro in novo cerkvijo so uredili spomenike pomembne grosupeljske družine Košak oziroma Koščak. V njihovi hiši je danes knjižnica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Poslikava stropa obrobljena s štukaturo je iz 20. stoletja. Upodobljena je Sveta Trojica. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Baročni kipi, ki so nekoč krasili stranski oltar posvečen Materi božji. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Slika v prezbiteriju, je bila pred drugo obnovo oltarna slika velikega oltarja. Sv. Mihael se bori s hudičem

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. S štukaturo obrobljena poslikava je iz 20. stoletja. Predstavlja sv. Mihaela, ki se bori s hudičem. Na desni strani kleči sv. Rok s svojim zvestim kužkom, na levi je evangelist sv. Marko z levom.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Leta 1960. so po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča cerkev drugič prenovili. Za to priložnost je slikar Stane Kregar prispeval vitraje za okna.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Mihaela

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara cerkev sv. Mihaela. Sv. Ana z malo Marijo. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, stara in nova cerkev sv. Mihaela in ploščad kjer je bilo nekdaj pokopališče. Novo cerkev so zgradili sredi leta 1972. po načrtih arhitekta Janeza Fursta. Stara cerkev sv. Mihaela se prvič omenja leta 1662. Sprva gotsko cerkev, so leta 1896. prezidali in barokizirali. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Tu je bila nekoč kamnita hiša z lesenim napuščem. V njej je bila kovačija. Hišo so podrli in zgrajena je nova, drugačna. Ime je ostalo, v hiši pa se dogaja čisto nekaj drugega 🍕

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, tržnica 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Halštatski vodnjak na tržnici so postavili leta 2002. Krasijo ga štiri konjske glave, ki so krasile tudi halštatsko svastiko, ki so jo našli na Magdalenski gori. 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, pri tržnici. Toplar 💚

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Lesena brv speljana čez potok Grosupeljščica. Ob potoku je lepo urejena pešpot.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Graščina oziroma dvorec Brinje in mlin, ki je stal ob potoku Grosupeljščica. V nadstropju je bilo stanovanje. Strugo potoka so prestavili in danes je ob mlinu travnik.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Simpatičen vhod v mlin. Mlinar in mlinarica se nista smela preveč zrediti. Vhod je precej ozek. 😎

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Stari pripomočki za delo v mlinu.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Graščino na Brinju so zgradili v prvi polovici 18. stoletja. Do danes je bila večkrat predelana in prezidana.

Slovenija, Dolenjska

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Simpatičen paviljon ob lipovem drevoredu služi kot salon za hišne ljubljenčke.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, mesto kipov. Ob vhodu ali pa izhodu, odvisno kako se lotiš sprehoda, stoji kamnit kip Rojstvo iz leta 2004, ko je mesto Grosuplje, ob gradu Boštanj, pripravilo prvi kiparski simpozij.  Avtor je slovenski kipar Jiri Kočica.

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje. Krožišče s črnim konjem 

Slovenija, Dolenjska
Grosuplje, mesto kipov. Kiparka Lučka Koščak je ustvarila tri monumentalne doprsne kipe iz cementa (eden je na desni in je izpadel iz kadra). Stojijo pri vstopu v mesto in nas lepo pozdravljajo 😊


Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim



Vir: voden ogled mesta
kamra.si
župnija Grosuplje
Register NKD



torek, 20. julij 2021

Velike Lašče in Male Lašče - Velikolaška pokrajina

Velike Lašče so središče Velikolaške pokrajine in sedež istoimenske občine. Staro vaško jedro se je razvilo okoli župnijske cerkve Marijinega rojstva. Njena zvonika, ki sta najmlajši del cerkve, sta vidna daleč naokoli. Cerkev je poslikal slovenski slikar Janez Wolf. Leseni kip Matere božje, v osrednji niši glavnega oltarja, je delo Franca Zajca. Oba stranska oltarja je izdelal kamnosek Ignacij Toman, oltarni sliki pa slikar Edvard Wolf.

Velikolaška pokrajina je dala kar nekaj znamenitih mož, ki se jih z različnimi obeležji spominjajo tudi v Velikih Laščah. Uredili so spominski park Primoža Trubarja in mu v parku postavili spomenik. Poleg njega pa so na ličnih stolpičih imena in silhuete Andreja Turjaškega, Frana Levstika, Josipa Stritarja in drugih. Žensk med njimi nisem zasledila. Mogoče sem spregledala.

Kaj vse sem še videla na sprehodu po Velikih Laščah pa v foto zgodbi:

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Pritlikava drevesa ločijo Trubarjev park od prometne ceste.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Leta 2008, ob 500. letnici Trubarjevega rojstva, so v Velikih Laščah uredili spominski park Primoža Trubarja.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Kip Primoža Trubarja naj bi izdelali po mavčni predlogi slikarja in kiparja Toneta Kralja.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
V Trubarjevem parku so obeležja cele plejade znamenitih velikolaških mož. Med drugimi tudi slovenski pisatelj, prevajalec in urednik Josip Stritar (6. marec 1836. Podsmreka pri Velikih Laščah - 25. november 1923. Rogaška Slatina). Nisem opazila nobene ženske. Mogoče sem spregledala. 😎 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Andrej Turjaški (9. april 1557. Žužemberk - 5. september 1594. Karlovec) je kot vojaški poveljnik s svojo vojsko v bitki pri Sisku, sredi leta 1593, premagal Turke in jih izgnal nazaj od koder so prišli. 😎

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike Lašče, pritlikavi drevored ob Trubarjevem parku in daleč naokoli vidna zvonika župnijske cerkve Marijinega rojstva.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velikolaška župnijska cerkev Marijinega rojstva in župnišče. Cerkev kot jo vidimo danes so zgradili v neoromanskem slogu leta 1856. po velikem požaru, ki je zajel staro vaško jedro. Prvotno je imela cerkev en zvonik. Sedanja mogočna zvonika so zgradili leta 1876, ko so starega podrli in preuredili cerkev.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Spomenik Franu Levstiku (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana) v obliki kamnitega obeliska je izdelal kamnosek Franc Jontez (1853. Cerovec pri Šentjanžu - 1928. Velike Lašče). Postavili so ga leta 1889. Levstikov relief je ustvaril kipar Svetoslav Peruzzi, leta 1931. Tudi kip Matere božje v niši nad glavnim vhodom je delo Franca Jonteza.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Križno obokano kupolo prezbiterija je s prizori iz Marijinega življenja, poslikal slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana), leta 1863.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Baročni glavni oltar z lesenim kipom Matere božje. Avtor kipa Franc Zajc.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Stranski, kamniti baročni oltar sv. Ane je ustvaril kipar Ignacij Toman. Oltarna slika sv. Ane z malo Marijo je delo slikarja Edvarda Wolfa.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Stranski kamniti oltar sv. Frančiška Ksaverija. Oba stranska oltarja in oltarni sliki sta ustvarila Ignacij Toman in slikar Edvard Wolf.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Na steno naslikan stranski oltar

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Orgle izdelane leta 1858.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Zazid, najstarejši del Velikih Lašč z nizom pritličnih hiš, z dvokapno streho na čop. Večina hiš ima dvoramno vhodno stopnišče. Z ožjo stranico so obrnjene na cesto. Stojijo tik ob cerkvi Marijinega rojstva, kjer je bilo nekoč obzidje. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Stavba občine Velike Lašče in gostilna Pri Kuklju, ki je družinska tradicija že od leta 1778.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Spomenik NOB pred občinsko zgradbo so odkrili leta 1980. Na pravokotnem stebru je relief zvezde in plamenic. Avtor spomenika je arhitekt, planinec in nekaj časa Plečnikov risar, Vlasto Kopač (3. junij 1913. Žiri - 27. april 2006. Ljubljana)

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Jože Javoršek s pravim imenom Jože Brejc je bil pisatelj. Rodil se je v Velikih Laščah, 20. oktobra 1920. Umrl je v Ljubljani, 2. septembra 1990. Njegov doprsni kip, ki stoji na pročelju gostilne Pri Kuklju, je ustvaril kipar Stojan Batič, leta 1993.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Levstikov dom in vodnjak ob Stritarjevi cesti v Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Levstikov dom s podobami znamenitih slovenskih kulturnikov na pročelju. Zgradba je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. V njej je danes spominska soba Frana Levstika in Josipa Stritarja, knjižnica Frana Levstika, kino, galerija pa še kaj verjetno. Stara telefonska govorilnica pred domom danes služi kot knjigobežnica.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Niz nadstropnih hiš v starem vaškem jedru.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Na nekem velikolaškem vrtu, potonika

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Glasbena šola v Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Hacienda 😎

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Detajl spomenika NOB, ob pokopališkem zidu. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Leseno razpelo

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Sv. Florjan in veduta Velikih Lašč na pročelju Gasilskega doma.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike in Male Lašče so povezane s polji in travniki

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Petelin in kokoši na travniku 😊

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Sv. Družina v kapelici iz konca 19 stoletja.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike Lašče

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Arhitekturno tihožitje 😎

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Leseno razpelo s Križanim iz gline, pokrito z dvokapno strešico.

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Ulica Cereja v Velikih Laščah

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Ob Cereji sem srečala dva konjička, mama in žrebiček 💚

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Toplar, z dvojnim izrezljanim opažem v zatrepu, nosi letnico 1845. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Kamniti, okrogli vodnjak na vstopu v Velike Lašče

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Radovedni konjiček na pašniku 💜

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Na travniku

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Velike in Male Lašče povezuje lepo urejena pešpot. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Male Lašče, gostilna Pri Trojici. Zgrajena je bila v prvi polovici 19. stoletja. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Male Lašče, cerkev sv. Trojice, zgrajena leta 1728. 

Slovenija, Dolenjska, Velikolaška
Male Lašče, vila s historično fasado je bila zgrajena konec 18. stoletja.






Vir: Register NKD
zapisi v cerkvi