Prikaz objav z oznako svetišče. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako svetišče. Pokaži vse objave

sreda, 27. december 2017

Svetišče Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Črna Marija z detetom
Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času
Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov.
Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka.
S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja
Kamnito stopnišče je speljano ob obzidju, kot v Fabianijevem Štanjelu
Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. 
Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje
Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja.
S freskami poslikana slavoločna stena
Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja.
Freska na oboku prezbiterija
Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja
Stranski baročni oltar
Križev pot v obliki reliefa
Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo
Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev.
Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki
Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata
Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949.
Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom
Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. 
Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem
Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. 
Mali trg s kamnitim vodnjakom
Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ...
Arkadni hodnik pod cerkvijo
Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta
Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše
Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku
Sveta Gora, konec oktobra, odeta v ruj in čudovite jesenske barve.


Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista




Vir: voden ogled 
zloženka Svetišče na Stari gori nad Čedadom


četrtek, 10. marec 2016

Kostnica pri cerkvi Gospa Sveta

Najstarejša zgradba Marijinega svetišča Gospa Sveta, je osmerokotna romanska krstilnica iz 13. stoletja. Ljudje so ji rekli tudi, pogansko svetišče. Kasneje so oktogon preuredili v kostnico ali karner, kamor so prenesli kosti iz prekopanih grobov. V prvem nadstropju pa je bila kapela sv. Mihaela.
Okoli leta 1500, so kostnico obzidali z dvonadstropnim, gotskim arkadnim hodnikom. Dvajset let kasneje pa so hodnike še poslikali s freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Nekatere so se ohranile do danes.

avstrijska Koroška
Osmerokotna stavba je najstarejša izmed obstoječih v Marijinem svetišču Gospa Sveta. Romanska krstna kapela je bila zgrajena v 13. stoletju. Kasneje so v pritličju uredili kostnico, v prvem nadstropju pa kapelo sv. Mihaela. Gotska arkadna hodnika so postavili okoli leta 1500. 
avstrijska Koroška
Leta 1521. so stene oktogona poslikali s freskami, s prizori iz Jezusovega življenja.
avstrijska Koroška
Reliefna plošča, na stebru gotskega oboka, na kostnici
avstrijska Koroška
Vhod v kostnico
Maria Saal
Vhod v Božji grob
avstrijska Koroška
Arkadni hodnik v pritličju kostnice. V obdobju gotike, so kostnici prizidali arkadni hodnik, v dveh nadstropjih. 
avstrijska Koroška
Za obrambo pred turškimi vpadi, je bilo Marijino svetišče obdano z močnim obzidjem in obrambnim stolpom, na katerem so še danes vidne strelske line. Lesena forma viva je prav gotovo iz novejše zgodovine :) 
avstrijska Koroška
Reliefna kamnita plošča, na kostnici
avstrijska Koroška
Vzidan kropilnik, na visokem kamnitem podstavku, pred vhodom v Božji grob
avstrijska Koroška
Pogled, skozi arkadni hodnik, na južni vhod v cerkev Gospa Sveta
avstrijska Koroška
Umetnostno kovan predmet na steni, ob vhodu v kostnico
avstrijska Koroška
Zaključek na nižji kamniti ograji
avstrijska Koroška
Dekanijska hiša v Marijinem svetišču
avstrijska Koroška
Del obzidja, ki je varovalo Marijino svetišče pred napadi
avstrijska Koroška
Kapiteljska hiša. Danes jo uporabljajo za različna srečanja in prireditve. Nad prehodom je kip Marije z detetom.
avstrijska Koroška
Marijin steber v prednovoletnem času :) Na visokem stebru stoji Marijin kip iz marmorja. Postavili so ga leta 1672.

avstrijska Koroška
Ploščad pred Marijinim svetiščem v prednovoletnem času

Povezano: Cerkev Gospa Sveta




Vir: kath-kirche-kaernten.at