Selo in Zabreznica pri Žirovnici

Pot kulturne dediščine nas iz Žirovnice vodi skozi vasi Selo in Zabreznica. Selo je vasica s strnjenim starim vaškim jedrom, na manjši vzpetini. V središču je baročna cerkev sv. Kancijana, ki se prvič omenja leta 1468. Vas se je postopoma širila v ravnino in tako se danes stika s sosedama, Žirovnico in Zabreznico.
Zabreznica se ponaša z Alejo slavnih rojakov. Pesnik, jezikoslovec, dva pisatelja in čebelar, pet slavnih Gorenjcev, ki jih časti cela Slovenija. Očitno je na Gorenjskem res odličen zrak, da se na tako majhnem ozemlju, kot je današnja občina Žirovnica, rodi toliko pametnih glav 😊
In kakšna poimenovanja so dobili vaščani obeh vasi ob gradnji farne cerkve sv. Žalostne Matere Božje na Breznici. Zabrezničani so bili med gradnjo cerkve zadolženi za pijačo, ki so jo nosili v putrihih in tako so postali Putriharji. Putrih je bil manjši, lesen sod za prenašanje pijače, npr. na njivo. Selani pa so bili Kračmani. V cerkvi sv. Kancijana na Selu je bil stranski oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Ker je svetnik tudi zaščitnik pujskov, so mu ljudje rekli Anton Kračman. In tako so nastali Kračmani. 😎

Manjša, enoladijska cerkev sv. Kancijana v Selu pri Žirovnici

Poslikava na zunanji fasadi cerkvice predstavlja sv. Krištofa

Kamniti portal iz tufa s stopnjevano preklado in izrezljana lesena vrata

Prezbiterij in zunanje stopnice, ki vodijo v zvonik ter zakristija v pritličju zvonika. Cerkev sv. Kancijana je obdana z nizkim kamnitim zidcem. 

Cerkvica sv. Kancijana je središče starega vaškega jedra. Njen nastanek sega v drugo polovico 17. stoletja.

Pašniki v Selu, v ozadju Stol, najvišja gora v Karavankah.

Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Staro vaško jedro tvorijo nadstropne kamnite hiše in spodaj zidana, zgoraj pa lesena gospodarska poslopja. 

Napajalnik z visokim koritom in grbom občine Žirovnica

Enonadstropna, šest-osna hiša je bila zgrajena okoli leta 1900. Stoji na ravninskem delu, ob regionalni cesti. V njej je bila, med 1. svetovno vojno, gostilna Jeglič. Danes je v njej gostišče Osvald in prostori nekaterih društev

Čudovito obnovljena domačija kjer sta stanovanjski del in gospodarsko poslopje združena. 

V Zabreznici so leta 1981, pred osnovno šolo Žirovnica, postavili Alejo slavnih rojakov. Na dveh ovalnih podstavkih, eden tlakovan, drugi zasajen s travo, stoji na visokih kamnitih stebrih, pet doprsnih kipov: čebelar Anton Janša, jezikoslovec Matija Čop (kipar Jaka Torkar), pesnik dr. France Prešeren (kipar Zdenko Kalin), pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen. Ostale tri kipe je izdelal kipar Bojan Kunaver. Res sami velikani slovenske kulture.

Visoko nad Zabreznico stoji cerkvica sv. Lovrenca iz druge polovice 14. stoletja. Leta 1821. so cerkvico podrli, ker so v Breznici zgradili novo, večjo. Konec 20. stoletja pa so se vaščani odločili, da postavijo novo cerkev, ki jo vidimo danes. 

Kažipot za cerkev sv. Lenarta, ki stoji cca 200 metrov na Zabreznico

Kapela Žalostne Matere Božje. Poslikava na zunanji strani, sv. Jožef. Postavili so jo okoli leta 1821.

Pieta v kapeli Žalostne Matere Božje. Stoji ob regionalni cesti Zabreznica - Begunje


Pot kulturne dediščine Žirovnica:

1. Žirovnica in Matija Čop

4. Breznica, Janšev rojstni kraj

5. Doslovče, vasica pod Stolom kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar

6. 7. Smokuč in Rodine

8. Vrba, srečna, draga vas domača

Vir: Register nepremične kulturne dediščine
zirovnica.si
Naš konc, kjer šumi Završnica, Franc Legat, samozaložba, 2010

Breg v Goriških Brdih

Tik ob meji z Italijo in na južnem robu pravljično lepih Goriških Brd, leži majhna vasica Breg. Ime je kar pravšnje, saj leži na bregu, pod njo pa se, v ravnini, razprostira italijanska vasica Albana. Staro vaško jedro se ponaša s kamnitimi hišami, obdano pa je s polji in vinogradi. Tu so tudi sadovnjaki in nasadi sivke.
Kljub vsej lepoti in naravni danosti pa vasica Breg nima prav veliko prebivalcev. Na srečo se je našla pogumna in podjetna družina, ki je obnovila staro primorsko hišo in odprla turistično kmetijo z gostiščem. Ponujajo dobro hrano in pijačo, kar smo tudi sami preverili.

Baročna niša s fresko

Breg, majhna vasica, ki leži tik ob meji z Italijo

Enonadstropna hiša z gospodarskim delom v pritličju in z linami za sušenje na podstrešju

Kamnita primorska hiška z enokapno streho

Z Brega je lep razgled na italijansko stran. Vasica Albana ima med polji in vinogradi, na manjši vzpetini, tudi dvorec

Enonadstropna kamnita hiša z dvokapno streho

V vasici Breg je malo prebivalcev. Našla pa se je pogumna in pridna družina, ki je obnovila staro hišo in odprla turistično kmetijo in gostišče.

Zanimiva stropna dekoracija gostilne. 

Ročno spretni domačini, iz kosov lesa, ustvarjajo živalski svet

Sivka je požeta in se pripravlja za predelavo v različne izdelke, na polju pa so ostali grmički

Gostilna na Bregu v Goriških Brdih hrani sto let star čebelji panj

Z vinsko trto in uro poslikana stena

Stara, enonadstropna primorska hiša z lesenim gankom

Povezano: 

Romarska cerkev Marijino Celje

Britof pri Ukanju

Muzej na prostem Kolovrat

Kanal ob Soči

Podsreda, upravno središče Kozjanskega parka

Sprehodili smo se skozi staro trško jedro Podsrede, ki se v pisnih virih omenja že leta 1377. Leži ob reki Bistrici in pod istoimenskim gradom. V svoji zgodovini je dvakrat zgorelo do tal. Vse kar lahko danes vidimo, je zgrajeno po letu 1798, tudi baročna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika.
Na srečo, so graditelji novega trga obdržali srednjeveško zasnovo, ki jo lahko danes občudujemo, v vsej svoji obnovljeni lepoti.
Vzdolž glavne ulice so nanizane enonadstropne hiše, ki so s svojo daljšo stranico obrnjene proti ulici. Na dvoriščni strani hiš pa se nahajajo gospodarska poslopja.
V središču so postavili spomenik v obliki obeliska, posvečen 14-im padlim borcem Kozjanskega odreda. Od tu je tudi lep pogled na barvite kapelice Križevega pota, ki se vije po grebenu hriba Gradišče, ali kot mu pravijo domačini, Stare Svete gore. V Podsredi je tudi upravno središče Kozjanskega parka.
Iz Podsrede nas je pot vodila do zadnje točke našega izleta na Kozjansko, na čudoviti grad Podsreda

Na lepo obnovljeni Sotoškovi domačiji, v starem tršem jedru, v Podsredi je tudi sedež uprave Kozjanskega parka

Spomenik v obliki obeliska in grobnica 14-ih borcev Kozjanskega bataljona, stoji v središču starega trškega jedra Podsrede.

Kot trg, se Podsreda prvič omenja v drugi polovici 14. stoletja. 

Stare Svete gore nad Podsredo in 14 kapelic Križevega pota, ki nas pripelje do cerkve Matere božje sedem žalosti in kapele sv. Ane iz 14. stoletja. 13 kapelic so postavili leta 1834. (tic-kozje.si)

Potonika

Staro trško jedro Podsrede ima status kulturnega spomenika

V svoji zgodovini je Podsredo kar dvakrat zajel požar in uničil večino lesenih hiš. Hiše, ki jih vidimo danes, so nastale po letu 1798.

Značilne trške hiše, ki so z daljšo stranico obrnjene na ulico, na dvoriščni strani pa so gospodarska poslopja, 

Forma viva, na dvorišču uprave Kozjanskega parka v Podsredi

Cerkev sv. Janeza Krstnika kot jo vidimo danes, je bila zgrajena na začetku 19. stoletja

Kamniti portal cerkve sv. Janeza Krstnika

Baroćna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Niši s freskama in baročno okno, nad glavnim vhodom v cerkev

Čudovit pogled z gradu Podsreda, na staro trško jedro Podsrede in na Križev pot.

Kip pesnika, duhovnika in arhivista, Antona Aškerca, ki stoji v Podsredi, kjer je dve leti služboval kot kaplan, je izdelal domačin, iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli, Franci Černelič.

Povezano: Kozje, staro trško jedro

Pilštanj

Vir: voden ogled

Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Naša prva postaja, na enodnevnem izletu na Kozjansko, je bil Pilštanj. Leži ob robu Kozjanskega parka in spada v občino Kozje. Sprehodili smo se po starem vaškem jedru oziroma trškem, saj je Pilštanj omenjen kot trg že leta 1404. Od Pastirske gmajne pa do cerkve sv. Mihaela, so nanizane hiše, večina iz 19. stoletja, z značilnimi kozjanskimi kamnitimi in okrašenimi portali.
Pilštanj je ohranil tudi srednjeveški pranger, sramotilni steber. Leta 2014, ob 610-letnici trga Pilštanj, so priredili Prangerjado. Udeležijo se je kraji, ki so tudi ohranili pranger, prireditev pa se odvija vsako leto v drugem kraju.
Pilštanj je znan tudi po kar dveh gradovih, od katerih so danes ostale samo še ruševine. Prvega so postavili v 10. stoletju in prav tu naj bi se rodila sv. Ema, ki jo štejemo za prvo slovensko svetnico. Vatikan jo je uradno potrdil za svetnico, leta 1938.

Pilštanj, pogled na cerkev sv. Mihaela

Lesena polkna 

Kamniti portal, kakršen je značilen za Kozjansko

Enonadstropna hiša s čudovitim kozjanskim portalom, je bila zgrajena leta 1839. Nekaj časa je bil v njej tudi internat za fante, danes pa bolj sameva

Pranger oziroma sramotilni steber

Ptičja hišica, hotel s petimi zvezdicami :) 

Vogalna, pritlična hiša z značilnim kozjanskim portalom, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. V eni od okenskih niš so postavili stekleni kip sv. Eme

Stekleni kip sv. Eme. Legenda pravi, da se je sv. Ema rodila v 10. stoletju, na Pilštanju

Pastirska gmajna in leseni kip pastirja

Staro gospodarsko poslopje s kozolcem

Na začetku starega vaškega jedra Pilštanja, stoji vodnjak, pokrit z leseno konstrukcijo in dvokapno streho

Pilštanj je eno najstarejših naselij na Kozjanskem

Leta 1432. je dobil Pilštanj trške pravice in s tem tudi pravico do sejma

Leseni možiček

Kvadratna, kamnita zgradba z železnimi vrati je bila shramba za moko, bližnje trgovine. Nad vrati je letnica 1912.

Vodni zbiralnik iz leta 1940. z ročno črpalko. V zbiralnik se je stekala voda iz petih hiš

Tudi to hiško so zgradili takrat kot vodni zbiralnik, 1940

Povezano:

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju