Muzej novejše zgodovine in Pot domov

V Muzeju novejše zgodovine, ki domuje v Cekinovem gradu, ob hali Tivoli, smo si ogledali odlično razstavo, z naslovom, Pot domov. Razstava pripoveduje 26 zgodb ljudi, ki so se vračali iz vojn, proti domu, v različnih časovnih obdobjih. Avtorji so v prostor postavili osvetljene stebre, ki ponazarjajo svetilnike. Na njih lahko preberemo zgodbo določene osebe, v stranski niši pa si lahko ogledamo zanimive predmete, ki so jih prinesli domov.
Razstavo so postavili ob stoletnici začetka bojev na Soški fronti (1915-2015) in ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne (1945-2015) Zanimiva razstava bo na ogled do 1. septembra 2016.

Ptičja hišica z znamenitim "fičkom", na drevesu, pred Muzejem novejše zgodovine, v Tivoliju.

Osrednji del, baročnega Cekinovega gradu, v katerem domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije. Palačo so zgradili leta 1755. po naročilu grofa Leopolda Lamberga. Poimenovali so jo Leopoldsruh. Namenjena je bila oddihu družine, danes bi ji reklu vikend, v njej so prirejali tudi zabave za plemstvo. Skozi desetletja se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, po drugi vojni pa so jo nacionalizirali. (zloženka muzeja, 2014)

Leseno stopnišče v Cekinovem gradu

Razstava "Pot domov" je zanimiv prikaz 26 zgodb ljudi, ki so se vračali iz vojn, proti domu, v različnih časovnih obdobjih.

Pot domov, prikaz na zemljevidu, vsaka barva je ena zgodba. Nekateri so imeli do doma zelo dolgo pot, nekateri malo krajšo. 

Najstarejša zgodba na razstavi, je zgodba Andreja Pajka (1789 - 1871) iz okolice Tržiča. Andrej Pajk se je domov vračal iz dveh vojn. Na začetku 19. stoletja se je boril, za avstrijskega cesarja, nekaj let kasneje pa še za Napoleona. Poslali so ga na dolg pohod v Rusijo. Iz obeh vojn je bila pot domov težka, naporna, spremljala ga je lakota, bolezen. Kljub temu, se je vrnil domov in še dolga leta pripovedoval o vojaški službi pod dvema cesarjema, o dveh jetništvih, o 36 deželah in 387 pohodih. Vse to je opisal tudi v svojih spominih. V niši sta razstavljeni, sablja in puška briquet an IX iz začetka 19. stoletja. (Pot domov, Muzej novejše zgodovine, 2015)

Na razstavi, je ob vsaki zgodbi, prikazana pot domov, tudi na zemljevidu. Na tem zemljevidu je prikazana zelo dolga pot domov, Martina Muca (1894 - 1959). Rodil se je v Metliki. Leta 1914. je bil vpoklican, v rodno Metliko pa se je vrnil šele leta 1927. Domači ga niso več pričakovali, saj je bil nekaj let prej razglašen za mrtvega.

Bakrena menažka je bila last avstro-ogrskega vojaka Jožeta Konde iz Črnomlja. Prinesel jo je iz ruskega ujetništva, kjer je doživel in preživel tudi rusko revolucijo. Martin Muc pa je svojo dolgo pot domov, ki ga je vodila tudi skozi Sibirijo, daljno Kamčatko  in Mandžurijo, popisal v dveh knjižicah, z naslovom Skozi Sibirijo.

Slovenski pilot Josip Križaj, se je rodil 13. marca 1911, v Koprivi na Krasu. Boril se je tudi v španski državljanski vojni. Umrl je zelo mlad. Konec leta 1948. so ga poslali na izvidniški polet, v zelo slabem vremenu in letalo je strmoglavilo. Pokopan je v Ljubljani, njegov spomenik pa stoji tudi pred letališčem v Portorožu. 

Spominska knjiga Andreja Zlobca, vojaka kraljevine SHS, se je leta 1921. kot prostovoljec udeležil bojev za južno jugoslovansko mejo z Albanijo

Osebna izkaznica, Andreja Zlobca, iz leta 1933.

Vojaška skrinja Jožefa Fonde iz 20. lovskega bataljona

Vojaški škornji Andreja Zlobca

Predmeti, ki jih je iz vojne domov prinesel škofjeloški mlinar Josip Košir (1872 - 1948), od lesene žlice do ruske abecede. Josip Košir se je bojeval na vzhodni fronti. Tam so ga zajeli in odpeljali v ujetništvo, v Sibirijo. Njegova pot domov je trajala kar šest let.

Človeška iznajdljivost ne pozna meja. Iz vojaške čutarice je nastal skrivni radio.

Voziček za punčke je last Vere Žagar. Leta 1942. so jo skupaj z mamo poslali v koncentracijsko taborišče, na otoku Rab. Od tu pa so ju preselili še v taborišče Gonars. Lakota, pomanjkanje, trpljenje, bolezen. Deklica Vera je našla vsaj nekaj tolažbe ob misli na svoje igrače in voziček, ki ji ga je poslal oče. Vojno je preživela, prav tako pa tudi njen voziček, ki ga še danes skrbno varuje.

8. maj - Ves dan borba! Sovražnik se upira, predati se noče.
9. maj - Ljubljana.
Napočil je dan svobode. Vrnil sem se s partizani domov, v svoboden dom.
Tako je med drugim, v svoj partizanski dnevnik zapisal Marko Vrhunc.

Poletna, praznična uniforma, Jugoslovanske vojne mornarice. Lastnik, poročnik korvete, Ludvik Kožar. Skupaj s sodelavcem sta se, 27. junija 1991, oborožena in v bojnih uniformah, v najetem avtomobilu, odpravila iz Splita proti domu, kamor sta tudi srečno prispela.

Tankovski čeladofon Jugoslovanske ljudske armade.

Ljubljanske foto zgodbe: Tri hiše v eni

Vir: Vodstvo po razstavi

Informativne table ob razstavnih predmetih

Pot domov, Muzej novejše zgodovine, 2015

Tržiški muzej

Odločili smo se za izlet v Tržič, na ogled Tržiškega muzeja, ki domuje v Zgornji kajži. Kajžo si ponavadi predstavljam kot majhno leseno hiško, mogoče spodaj zidano, tudi podkleteno. A ko se po starem mestnem jedru odpravimo proti muzeju, se nam na koncu Muzejske ulice prikaže pravi dvorec. Čudovit, dvonadstropni dvorec, zgrajen v klasicističnem slogu, v prvi polovici 19. stoletja. V dvorcu oziroma Zgornji kajži, je živela družina Pollak in verjetno so tej lepoti, ljubkovalno rekli kajža :)
Kakorkoli že Pollakova kajža je od leta 1964. postala Tržiški muzej, ki nam z različnimi zbirkami pokaže življenje in delo ljudi na tem prostoru.
Bogate zbirke so lepo urejene, tudi z informativnimi tablami in zvočnimi zapisi. V prvem nadstropju so na ogled čevljarska zbirka, zbirka oglarske in kolarske dejavnosti in pa barvarska in tekstilna zbirka. V pritličju je na ogled smučarska zbirka, od sredine 19. stoletja do današnjih dni

Tudi Pollakov dvorec ima železna polkna na oknih. 

Zunanja stenska luč, na čudovitem železnem držalu

Vhod v Tržiški muzej. Adventni venček, muzej smo obiskali v mesecu decembru

Rake so umetne struge, speljane iz potoka Mošenik, skozi Tržič. Ljudje so ob njih postavljali svoje obrtne delavnice in si tako olajšali delo. Ena takih je ohranjena ob Tržiškem muzeju.

Ohranjeni nagrobniki

Spominska plošča, Vilku Pollaku, v pritličju Tržiškega muzeja. Družina Pollak je bila lastnica čudovitega dvorca, v katerem danes domuje muzej

Detajl vrat na eni izmed soban v Tržiškem muzeju

Detajl cehovske skrinje, v kateri so tržiški usnjarji shranjevali denar in dragocene listine. (info tabla v muzeju)

Prikaz čevljarske delavnice v Tržiškem muzeju. Dragocen in zelo redek je eksponat na čevljarski mizi, ki so ga imenovali "luč na gavge".  Steklene krogle so napolnili z vodo in tako so okrepili svetlobo in jo usmerili na "šuštarjevo" delo

Čevljarski šivalni stroj, Singer

Čevljarski stroj

Peter Kozina, umetniška slika v Tržiškem muzeju, podjetnik, ki je čevljarsko obrt v Tržiču, dvignil na podjetniško raven.

Drevo slavnih čevljev. Med drugimi tudi čevlji Toma Križnarja, ki jih je nosil v nemirnem Sudanu

Tale napravica je likalnik. Z njim so poravnali blago preden je šlo to v barvanje

Barvarska in tekstilna zbirka v muzeju, prikazuje razvoj te obrti v Tržiču iz katere se je razvila industrijska proizvodnja, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič.

Delo tržiških usnjarjev, vojaška čelada

Čevljarski izvesek

Krišpin in Krišpinijan sta zavetnika čevljarjev

Tudi Tito je nosil čevlje, izdelane v tržiškem Peku. Leseno kopito je zdaj muzejski eksponat.

Tkalski čolniček

Lesene statve

V Tržiškem muzeju je na ogled tudi smučarska zbirka, od druge polovice 19. stoletja pa vse do današnjih olimpijcev

Lesena smučka iz leta 1888

Povezano: Tržič, staro mestno jedro

Tekčeve jaslice v Tržiču

Vir: vodenje po muzejskih zbirkah, etnolog in kustos dr. Bojan Knific

Marjan Žiberna, Turistični vodnik Po Tržiču in okolici, Občina Tržič, 2014

Jurjeva domačija

Jurjeva domačija se nahaja v vasici Občine, v občini Trebnje, na Dolenjskem. Njen nastanek sega v sredino 18. stoletja. Pritlična, stanovanjska hiša, ki je delno zidana, delno lesena in pokrita s slamnato streho, ima črno kuhinjo, bivalno sobo s kmečko pečjo in dve manjši sobi, namenjeni spanju. Ohranjeno je precej pohištva in orodja, ki ga je družina uporabljala. Na hišo je prislonjen leseni svinjak in zunanje stranišče. K Jurjevi domačiji spada še skedenj, kašča, vodnjak na "vago" in sadovnjak.

Jurjeva domačija, dvoriščna stran. Ob hiši je leseni svinjak in zunanje stranišče

Jurjeva domačija, glavni vhod. Hiša datira v sredino 18. stoletja

Glavni vhod v Jurjevo domačijo, skozi katerega se vstopi v črno kuhinjo

Stanovanjski del Jurjeve domačije, je delno zidan, delno pa lesen. Pokrit je s slamnato streho

Del črne kuhinje v Jurjevi domačiji s kamnitim pultom

V črni kuhinji je tudi kamnita peč v kateri je velik lonec za toplo vodo

Krušna peč z leseno klopjo in pručkami

Plošče, s katerimi obložijo krušno oziroma kmečko peč, se imenujejo pečnice.

Mentrga z dvema predaloma in koritom za mesenje kruha. Pokrita z leseno desko, je bila uporabna tudi kot miza.

Jurjeva domačija, dve leseni, garderobni omari v osrednjem delu hiše. Od tu je vhod v malo sobo s posteljo

Kuhinjska omara ali kredenca, za spravljanje posode in jedilnega pribora

Leseni, garderobni omari v spalnici

Lesena postelja 

Lesen skedenj, s slamnato streho

Mlin za žito

Stara, odslužena, lesena skrinja

Jurjeva domačija - Kašča

Vodnjak na vago. Pravijo, da je bil gospodar tako skopušen, da je še vodo "vagal" :) 

Notranjost kašče

Vrata kašče

Detajl, slamnate strehe.



Povezano: Cerkev sv. Jurija v Dobrniču

Baraga, misijonar iz Male vasi