Prikaz objav z oznako vojna. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako vojna. Pokaži vse objave

torek, 17. maj 2016

Muzej na prostem, Kolovrat

Kolovrat je hribovje, ki se dviga nad dolino reke Soče. Pred prvo svetovno vojno, je po njegovem grebenu vodila tudi mejna črta med Italijo in Avstro-Ogrsko. Danes idilična pokrajina, s čudovitim pogledom na Alpe, na hribe, na dolino reke Soče pa vse tja do morja, je bila med prvo svetovno vojno prizorišče krvave morije. Na eni strani italijanska vojska, na drugi strani pa vojska Avstro-Ogrske in Nemčije, na obeh straneh pa ogromno vojakov različnih narodov in narodnosti. Kolovrat je bil del, devetdeset kilometrov dolgega odseka fronte, ki jo poznamo kot Soška fronta.
V čast in spomin na mnoge padle vojake in civiliste, ki so tu živeli, so uredili spominsko Pot miru. Pot se prične v Logu pod Mangartom in konča v Trstu. Pot miru - Vodnik po Soški fronti, popotnikom polaga na srce: "Popotniki, ki hodite po Poti miru, spominjajte se trpljenja živih in krikov in vzdihov umirajočih. A hkrati občudujte lepoto narave in stvaritve pridnih rok obsoškega človeka, ki jih boste srečali na vsakem koraku. Po poti stopajte zbrano in tiho, da ne zmotite miru spokojne narave, žuborenja studencev in smaragdne lepote Soče. Nekoč je tod odmeval trušč in grom orožja, sedaj vas sprejema mir gorske narave." In tako naj tudi ostane.
Kolovrat smo obiskali prav na obletnico zadnje, 12. soške bitke, ki je bila 24. oktobra 1917. Foto zgodba je prikaz obnovljenih ostankov mreže strelskih rovov, opazovalnic, kavern, kamnitih stopnišč ... Kljub grozi, ki jo občutiš ob misli na vojne vihre, ki so se tu dogajale pa pogled na čudovito hribovje in Alpe pa na dolino reke Soče, vsaj malo prežene grozne misli.

Pot miru
Kolovrat, 1115 metrov visoka gora, ki se dviga nad reko Sočo, je bil med Soško fronto, tretja italijanska obrambna črta. Ostanki vojaških bunkerjev
Pot miru
Kolovrat je danes del Poti miru, ki teče od Alp do Jadranskega morja, od Loga pod Mangartom pa do Trsta
Pot miru
Mrežo strelskih jarkov, je zgradila italijanska vojska, v času prve svetovne vojne, kot tretjo obrambno linijo. Jarki so danes obnovljeni in so del Muzeja na prostem. V spomin in opomin
Pot miru
Pot od strelskih jarkov do kaverne, to je zaklonišče vkopano v kamnito gmoto
Pot miru
Muzej na prostem, Kolovrat ohranja večino originalnih materialov, ki so bili v času prve svetovne vojne, v uporabi.
Pot miru
Danes idiličen pogled iz strelskega jarka, je bil med vojno vse prej, kot to
Pot miru
Pogled iz strelskega jarka na hribe in planine, nasproti Kolovrata
Pot miru
Ena izmed znamenitosti Muzeja na prostem Kolovrat, je tudi kamnito spiralno stopnišče, ki vodi do kaverne.
Pot miru



Pot miru
Kamuflaža, s travo prekrita streha strelskih rovov
Pot miru

Pot miru
Pogled na Vogel pa tudi na Tolmin v dolini
Pot miru
V skale so vklesali kaverne
Pot miru
V kaverne so se umaknili pred napadi
Pot miru
S Kolovrata je lep pogled na Krn
Pot miru
Tudi dolina Soče je kot na dlani :) 

Malo drugačen muzej na prostem:

Muzej na prostem, Rogatec




Vir: strokovno vodenje vodičke Poti miru
Zgoraj omenjeni citat iz knjige: Pot miru - Vodnik po soški fronti v Zgornjem Posočju, Tadej Koren, izdajatelj Fundacija Poti miru v Posočju, Kobarid, 2007


sobota, 12. marec 2016

Muzej novejše zgodovine in Pot domov

V Muzeju novejše zgodovine, ki domuje v Cekinovem gradu, ob hali Tivoli, smo si ogledali odlično razstavo, z naslovom, Pot domov. Razstava pripoveduje 26 zgodb ljudi, ki so se vračali iz vojn, proti domu, v različnih časovnih obdobjih. Avtorji so v prostor postavili osvetljene stebre, ki ponazarjajo svetilnike. Na njih lahko preberemo zgodbo določene osebe, v stranski niši pa si lahko ogledamo zanimive predmete, ki so jih prinesli domov.
Razstavo so postavili ob stoletnici začetka bojev na Soški fronti (1915-2015) in ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne (1945-2015) Zanimiva razstava bo na ogled do 1. septembra 2016.

Slovenija
Ptičja hišica z znamenitim "fičkom", na drevesu, pred Muzejem novejše zgodovine, v Tivoliju.
Slovenija
Osrednji del, baročnega Cekinovega gradu, v katerem domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije. Palačo so zgradili leta 1755. po naročilu grofa Leopolda Lamberga. Poimenovali so jo Leopoldsruh. Namenjena je bila oddihu družine, danes bi ji reklu vikend, v njej so prirejali tudi zabave za plemstvo. Skozi desetletja se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, po drugi vojni pa so jo nacionalizirali. (zloženka muzeja, 2014)
Slovenija
Leseno stopnišče v Cekinovem gradu
Slovenija
Razstava "Pot domov" je zanimiv prikaz 26 zgodb ljudi, ki so se vračali iz vojn, proti domu, v različnih časovnih obdobjih.
Slovenija
Pot domov, prikaz na zemljevidu, vsaka barva je ena zgodba. Nekateri so imeli do doma zelo dolgo pot, nekateri malo krajšo. 
Ljubljana
Najstarejša zgodba na razstavi, je zgodba Andreja Pajka (1789 - 1871) iz okolice Tržiča. Andrej Pajk se je domov vračal iz dveh vojn. Na začetku 19. stoletja se je boril, za avstrijskega cesarja, nekaj let kasneje pa še za Napoleona. Poslali so ga na dolg pohod v Rusijo. Iz obeh vojn je bila pot domov težka, naporna, spremljala ga je lakota, bolezen. Kljub temu, se je vrnil domov in še dolga leta pripovedoval o vojaški službi pod dvema cesarjema, o dveh jetništvih, o 36 deželah in 387 pohodih. Vse to je opisal tudi v svojih spominih. V niši sta razstavljeni, sablja in puška briquet an IX iz začetka 19. stoletja. (Pot domov, Muzej novejše zgodovine, 2015)
Ljubljana
Na razstavi, je ob vsaki zgodbi, prikazana pot domov, tudi na zemljevidu. Na tem zemljevidu je prikazana zelo dolga pot domov, Martina Muca (1894 - 1959). Rodil se je v Metliki. Leta 1914. je bil vpoklican, v rodno Metliko pa se je vrnil šele leta 1927. Domači ga niso več pričakovali, saj je bil nekaj let prej razglašen za mrtvega.
Slovenija
Bakrena menažka je bila last avstro-ogrskega vojaka Jožeta Konde iz Črnomlja. Prinesel jo je iz ruskega ujetništva, kjer je doživel in preživel tudi rusko revolucijo. Martin Muc pa je svojo dolgo pot domov, ki ga je vodila tudi skozi Sibirijo, daljno Kamčatko  in Mandžurijo, popisal v dveh knjižicah, z naslovom Skozi Sibirijo.
Slovenija
Slovenski pilot Josip Križaj, se je rodil 13. marca 1911, v Koprivi na Krasu. Boril se je tudi v španski državljanski vojni. Umrl je zelo mlad. Konec leta 1948. so ga poslali na izvidniški polet, v zelo slabem vremenu in letalo je strmoglavilo. Pokopan je v Ljubljani, njegov spomenik pa stoji tudi pred letališčem v Portorožu
Slovenija
Spominska knjiga Andreja Zlobca, vojaka kraljevine SHS, se je leta 1921. kot prostovoljec udeležil bojev za južno jugoslovansko mejo z Albanijo
Slovenija
Osebna izkaznica, Andreja Zlobca, iz leta 1933.
Slovenija
Vojaška skrinja Jožefa Fonde iz 20. lovskega bataljona
Slovenija
Vojaški škornji Andreja Zlobca
Slovenija
Predmeti, ki jih je iz vojne domov prinesel škofjeloški mlinar Josip Košir (1872 - 1948), od lesene žlice do ruske abecede. Josip Košir se je bojeval na vzhodni fronti. Tam so ga zajeli in odpeljali v ujetništvo, v Sibirijo. Njegova pot domov je trajala kar šest let.
Slovenija


Slovenija
Človeška iznajdljivost ne pozna meja. Iz vojaške čutarice je nastal skrivni radio.
Slovenija
Voziček za punčke je last Vere Žagar. Leta 1942. so jo skupaj z mamo poslali v koncentracijsko taborišče, na otoku Rab. Od tu pa so ju preselili še v taborišče Gonars. Lakota, pomanjkanje, trpljenje, bolezen. Deklica Vera je našla vsaj nekaj tolažbe ob misli na svoje igrače in voziček, ki ji ga je poslal oče. Vojno je preživela, prav tako pa tudi njen voziček, ki ga še danes skrbno varuje.
Slovenija
8. maj - Ves dan borba! Sovražnik se upira, predati se noče.
9. maj - Ljubljana.
Napočil je dan svobode. Vrnil sem se s partizani domov, v svoboden dom.
Tako je med drugim, v svoj partizanski dnevnik zapisal Marko Vrhunc.
Slovenija
Poletna, praznična uniforma, Jugoslovanske vojne mornarice. Lastnik, poročnik korvete, Ludvik Kožar. Skupaj s sodelavcem sta se, 27. junija 1991, oborožena in v bojnih uniformah, v najetem avtomobilu, odpravila iz Splita proti domu, kamor sta tudi srečno prispela.
Slovenija
Tankovski čeladofon Jugoslovanske ljudske armade.

Ljubljanske foto zgodbe: Tri hiše v eni



Vir: Vodstvo po razstavi
Informativne table ob razstavnih predmetih
Pot domov, Muzej novejše zgodovine, 2015