Odločili smo se za
izlet v Tržič, na ogled
Tržiškega muzeja, ki domuje v Zgornji kajži. Kajžo si ponavadi predstavljam kot majhno leseno hiško, mogoče spodaj zidano, tudi podkleteno. A ko se po starem mestnem jedru odpravimo proti muzeju, se nam na koncu Muzejske ulice prikaže pravi dvorec. Čudovit, dvonadstropni dvorec, zgrajen v klasicističnem slogu, v prvi polovici 19. stoletja. V dvorcu oziroma Zgornji kajži, je živela družina Pollak in verjetno so tej lepoti, ljubkovalno rekli kajža :)
Kakorkoli že Pollakova kajža je od leta 1964. postala Tržiški muzej, ki nam z različnimi zbirkami pokaže življenje in delo ljudi na tem prostoru.
Bogate zbirke so lepo urejene, tudi z informativnimi tablami in zvočnimi zapisi. V prvem nadstropju so na ogled čevljarska zbirka, zbirka oglarske in kolarske dejavnosti in pa barvarska in tekstilna zbirka. V pritličju je na ogled smučarska zbirka, od sredine 19. stoletja do današnjih dni
 |
| Tudi Pollakov dvorec ima železna polkna na oknih. |
 |
| Zunanja stenska luč, na čudovitem železnem držalu |
 |
| Vhod v Tržiški muzej. Adventni venček, muzej smo obiskali v mesecu decembru |
 |
| Rake so umetne struge, speljane iz potoka Mošenik, skozi Tržič. Ljudje so ob njih postavljali svoje obrtne delavnice in si tako olajšali delo. Ena takih je ohranjena ob Tržiškem muzeju. |
 |
| Ohranjeni nagrobniki |
 |
| Spominska plošča, Vilku Pollaku, v pritličju Tržiškega muzeja. Družina Pollak je bila lastnica čudovitega dvorca, v katerem danes domuje muzej |
 |
| Detajl vrat na eni izmed soban v Tržiškem muzeju |
 |
| Detajl cehovske skrinje, v kateri so tržiški usnjarji shranjevali denar in dragocene listine. (info tabla v muzeju) |
 |
| Prikaz čevljarske delavnice v Tržiškem muzeju. Dragocen in zelo redek je eksponat na čevljarski mizi, ki so ga imenovali "luč na gavge". Steklene krogle so napolnili z vodo in tako so okrepili svetlobo in jo usmerili na "šuštarjevo" delo |
 |
| Čevljarski šivalni stroj, Singer |
 |
| Čevljarski stroj |
 |
| Peter Kozina, umetniška slika v Tržiškem muzeju, podjetnik, ki je čevljarsko obrt v Tržiču, dvignil na podjetniško raven. |
 |
| Drevo slavnih čevljev. Med drugimi tudi čevlji Toma Križnarja, ki jih je nosil v nemirnem Sudanu |
 |
| Tale napravica je likalnik. Z njim so poravnali blago preden je šlo to v barvanje |
 |
| Barvarska in tekstilna zbirka v muzeju, prikazuje razvoj te obrti v Tržiču iz katere se je razvila industrijska proizvodnja, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. |
 |
| Delo tržiških usnjarjev, vojaška čelada |
 |
| Čevljarski izvesek |
 |
| Krišpin in Krišpinijan sta zavetnika čevljarjev |
 |
| Tudi Tito je nosil čevlje, izdelane v tržiškem Peku. Leseno kopito je zdaj muzejski eksponat. |
 |
| Tkalski čolniček |
 |
| Lesene statve |
 |
| V Tržiškem muzeju je na ogled tudi smučarska zbirka, od druge polovice 19. stoletja pa vse do današnjih olimpijcev |
 |
| Lesena smučka iz leta 1888 |
Vir: vodenje po muzejskih zbirkah, etnolog in kustos dr. Bojan Knific
Marjan Žiberna, Turistični vodnik Po Tržiču in okolici, Občina Tržič, 2014
