Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveti Trije Kralji je ime vasice in mogočne romarske cerkve, ki stoji na vzpetini nad Benediktom. Veličastno poznogotsko cerkev so pričeli graditi leta 1521. Večina je bila zgrajena v 16. stoletju. Cerkev ima tri ladje, prezbiterij, baročno prižnico z reliefi, čudovite slike in renesančne ter gotske oltarje, med njimi tudi dva krilna oltarja. Lahko samo gledaš in občuduješ. Koliko časa in truda so vložili mojstri, da so ustvarili take umetnine. Cerkev Svetih Treh Kraljev v Slovenskih goricah, upravičeno sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji.

Mežnarija ob cerkvi sv. Trije Kralji, je nastajala istočasno s cerkvijo, prva polovica 16. stoletja. Okenca s kamnitimi obrobami in policami so še originalna 

V nekdanji mogočni mežnariji je v kleti obokan prostor. V njem so danes uredili. kaj drugega bi lahko bilo v vinorodni pokrajini, kot vinska klet. Tu ima prostore Turistično vinogradniško društvo Benedikt

Veličastno poznogotsko podružnično cerkev sv. Trije kralji v Slovenskih goricah, so zgradili v 16. stoletju. Z gradnjo so pričeli leta 1521. Zunanjščina cerkve je gotska, s oporniki, okni in štirimi, bogato klesanimi portali

Pogled na Benedikt in župnijsko cerkev sv. Benedikta

Pozerske kravice 💚

Bogato klesan gotski portal cerkve sv. Trije Kralji

Ohranjeno gotsko okno s krogovičjem

Eden od štirih vhodnih portalov in bolj skromen kot ostali trije

Okno s kovinsko mrežo na zvoniku

Leta 1588. je cerkev dobila zvonik in prizidan stolp v katerem je spiralno stopnišče s 117 stopnicami.

Prezbiterij z glavnim oltarjem tabernakeljskega tipa, iz leta 1818. Posvečen je sv. Trem kraljem.  

Mrežasti obok prezbiterija

Gotski stranski oltar 

Kip Žalostne matere božje v niši je iz okoli leta 1550.

Spodnji del mogočnega, kamnitega stebra v ladji cerkve

Spovednica

Oltar s sliko "Jezus prijatelj otrok" je iz konca 17. stoletja

Krilni oltar sv. Treh Kraljev je iz leta 1623. Na krilih so slike: Rojstvo Jezusa, Poklon sv. Treh kraljev, Beg v Egipt in Marijina smrt.

Krilni oltar Jezusovega rojstva iz okoli leta 1560. Osrednji relief prikazuje sv. Družino, hlevček, dva pastirja in jasli z Jezuščkom. Veje drevesa se vijejo skozi obe stranski krili. Na njih so kipci Jezusovih prednikov. Lahko bi rekli, da je to Jezusovo drevo življenja

Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja iz leta 1611. Sprva je imel oltar oltarno sliko, leta 1636. so jo zamenjali s kiparsko skupino

Stranski oltar s sliko "Jezus v Emavsu" je prav tako iz konca 17. stoletja

Kalvarija, nad južnim vhodom v cerkev

Kamnita okrogla prižnica z baldahinom in reliefom. Domnevajo, da je na reliefu podoba donatorja, Krištofa Myndorferja, ki je omogočil dokončanje cerkve. Prižnica na stebru je iz okoli leta 1575.

Detajl kamnite prižnice, dva reliefa

Orgle, kor in eden od vhodov v triladijsko cerkev

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Spodnja Voličina

Lenart v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir:

Voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988