Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802

Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka

Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 

Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.

Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča

Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most

Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino

Gotska cerkev sv. Petra

Župnišče s freskami

Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)

Linhartov trg v Radovljici

Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine

Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina

Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 

Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.

Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822

Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)

Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 

Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata

Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.

Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 

Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske

Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 

Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici

Okenski okvir iz tufa in kovana mreža

Vhodni portal Linhartove rojstne hiše

Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu

Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)

Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi

Marilyn Monroe v Radovljici 😎

Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik

Radovljiški mački 💜

Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓

Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica

Srednjeveško obzidje

Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk

Vir: Register NKD

radolca.si

ks-radovljica.si

wikipedija

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja in druge sakralne umetnine

V središču starega mestnega jedra Čedada, na mestu kjer je patriarh Kalisto postavil cerkev že v 8. stoletju, stoji veličastna katedrala Marijinega vnebovzetja - Duomo di Santa Maria Assunta. Mogočna, triladijska cerkev, kot jo vidimo danes, je začela nastajati sredi 15. stoletja. V njej se mešajo različni umetnostni slogi, kot so beneški, gotski, renesansa, na stenah so ohranjene freske iz časa, ko je kraljeval barok. Katedrala ima zelo nenavaden glavni oltar. Srebrn pravokotni relief, delno tudi pozlačen je dolg dva metra in visok en meter. V središču je podoba Marije z detetom iz konca 12. stoletja. Ob njej sta nadangel Mihael in Gabrijel, ob straneh stoji 25 ženskih in moških svetnikov.
Največja znamenitost katedrale je Križani na lesenem razpelu. Lesena umetnina je iz 13. stoletja, restavrirali so jo polnih sedem let.
V Čedadu so še posebej ponosni na malo cerkvico, velikega pomena iz 8. stoletja. Tempelj Langobardov mu pravijo. V njem so se ohranile čudovite freske, kipi in štukature. Nekaj tega hrani tudi Muzej krščanstva. Tempelj stoji v kompleksu samostana Benediktink, na ulici Monastero Maggiore 34.

Čedad - Katedrala Marijinega vnebovzetja

Glavni portal katedrale

Luneta nad glavnim portalom katedrale

Kropilnik

Katedrala v Čedadu ima tri ladje

Stranski oltar

Pieta

Marijino oznanjenje. Slika iz leta 1546. Slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Marija na prestolu. Baročna umetnina, ki jo uporabljajo tudi v procesijah

Beneški slikar Antonio Grimani (1434-1523) je leta 1616. naslikal oltarno sliko sv. Križa

Čudovita orgelska omara

Stranska kapela

Glavni oltar krasi srebrno zlata pala iz 12. stoletja. V središču reliefa je Marija z Jezusom, ob njej sta nadangel Gabriel in Mihael. Ob straneh pa je cela paleta ženskih in moških svetnikov.

Nekoliko razposajena slika "Zadnja večerja", visi na steni stranske kapele

Stranska kapela

Orgle

Leseno razpelo s Križanim je iz 13. stoletja, restavrirali so ga kar sedem let

Ostanki baročne poslikave

Matteo Ponzone naj bi naslikal tudi sliko Svetnice iz 16. stoletja

Stranski oltar sv. Jožefa iz 16. stoletja

Marcantonio Da Manzano, vodja Čedada, ki je umrl v bitki, leta 1617. Leseni kip vodje na konju je iz leta 1621. 

Grobnica, sarkofag

Nagrobna plošča patriarha Nicola Donata je iz začetka 16. stoletja

Marmorni prestol čedadskega patriarha iz 9. do 10. stoletja

Detajl Ratchisove (kralj Langobardov, rojen v Čedadu) oltarne mize - Poklon treh kraljev

Kristus in sv. Magdalena. Slika iz okoli leta 1532

Sv. Martin daruje revežu polovico svojega plašča. Slika, ki jo hrani Muzej krščanstva je bila prvotno v cerkvi sv. Martina, ki stoji pri Hudičevem mostu

Poslikan leseni tram Palladijeve palače kjer domuje Muzej krščanstva

Barviti leseni strop. Pritličje Muzeja krščanstva

Glavni oltar samostanske cerkve

Arkadni hodnik samostana Benediktink sv. Marija v Valleju. Samostan so ustanovili v 7. stoletju. Današnji videz je dobil okoli leta 1511.

Tempelj Langobardov je v sklopu samostana sv. Marije in je nastal v 8. stoletju. Ohranili so se kipi svetnikov, freske in štukature. Neprecenljivo 😎

Tempelj Langobardov

Freska na banjastem stropu templja Langobardov

Poslikano pročelje cerkvice sv. Petra in sv. Blaža. Na gotskem portalu ima letnico 1492. 

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Stara Gora nad Čedadom

Vir: voden ogled
Wikipedija
cividale.com