Cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika v Piranu

Dve piranski znamenitosti, ki dominirata nad starim mestnim jedrom in ne uideta prav nobenemu fotoaparatu. Župnijska dvoranska cerkev sv. Jurija in krstilnica sv. Janeza Krstnika. V slednji smo lahko v tem tednu prisostvovali blagoslovu spominske plošče, Pirančanu Francescu Bonifaciu, prisluhnili zborovskemu petju in si končno tudi od blizu ogledali glavni in dva stranska oltarja.
Po dogodku v krstilnici, smo se "prestavili" v cerkev sv. Jurija, na orgelski koncert, še prej pa na ogled neštetih znamenitosti piranske cerkve, ki je še vedno v fazi prenove.

Kadilnica na stopnicah krstilnice

Gremo v krstilnico na blagoslovitev spominske plošče 

Po blagoslovu in maši se prileže tudi sprostitev ob zborovskem petju

Spominska plošča v krstilnici. Francesco Bonifacio je bil rojen v Piranu, 7. septembra 1912. V duhovnika je bil posvečen v katedrali sv. Justa v Trstu. 11. septembra 1946, je zelo mlad končal svoje življenje v zloglasnih fojbah. Leta 2008. so ga v Trstu proglasili za blaženega, 12. septembra 2016. pa so v Piranu blagoslovili njegovo spominsko ploščo

Kotiček v krstilnici sv. Janeza Krstnika s spominsko ploščo, je posvečen mučencu Francescu Bonifaciu, ki je zavetnik delavcev, študentov in duhovnikov (wikipedia)

Baročno stojalo za knjigo

Stranski oltar je posvečen sv. Oderiku. Na njem je slika Marije z otrokom in svetniki, ki je nastala v drugi polovici 17. stoletja

Glavni baročni oltar iz konca 17. stoletja, krasi slika Kristusovega krsta

Križev pot v župnijski cerkvi sv. Jurija je iz leta 2013. Izdelan je na steklu in je delo slikarke Marije Ličen Krmpotič,  iz Pirana

Ob vhodu v cerkev stoji bronasti kip Janeza Krstnika. Podstavek je delo kiparja Janeza Lenassija. Originalni kipec je iz lesa in ga hranijo v cerkvenem depoju

Leseni kip sv. Jurija na konju, iz 18. stoletja. Izdelal ga je beneški mojster Giovanni Maria Gasparini

V niši, nasproti sv. Jurija, je kip sv. Nikolaja, ki sedi na prestolu. V eni roki drži škofovsko palico v drugi pa knjigo na kateri so tri zlata jabolka. Kip je delo Bonfanta Torreja in je iz prve polovice 17. stoletja.

Orgle na zelo pozlačenem cerkvenem koru, so v osnovi iz sredine 18. stoletja. Do danes so bile večkrat predelane in restavrirane

Detajl lesenega kasetnega stropa v dvoranski cerkvi sv. Jurija, Na njem je precej slik na platnu, ki prikazujejo življenje sv. Jurija.

Stranski baročni oltar 

Stranski oltar sv. Krištofa iz leta 1615. Vse štiri stranske oltarje, ki stojijo ob stenah dvoranske cerkvene ladje, so delo kamnoseka Bonfanta Torreja iz Benetk

Foto zgodbe iz Pirana

Vir: župnija-piran.si

Piran, znamenitosti in zanimivosti 5

Baročna cerkev Marije Tolažnice je ena izmed manjših piranskih cerkva. Pročelje z glavnim vhodom, posnema župnijsko cerkev sv. Jurija in je obrnjeno na Ulico IX. korpusa. Cerkev, kot jo vidimo danes, so postavili v 17. stoletju. Na tem prostoru je prej stala srednjeveška cerkev sv. Mihaela. Njegov leseni kip krasi glavni oltar današnje cerkve, poleg bizantinske podobe Matere z Detetom, iz 13. stoletja. Originalna podoba je varno shranjena drugje.
V cerkvi je občasno maša, tako da si lahko pred ali po maši ogledamo zanimivo in bogato notranjost. Umetniške slike beneških mojstrov, baročni okvir, mali baročni kropilnik, krstni kamen, glavni oltar, štukature, z orehovim lesom in intarzijami opaženi daljši steni, kjer so dodali tudi klopi in dve zanimivi spovednici. Majhna cerkev a veliko znamenitosti in zanimivosti. Vredna ogleda.
Vikend od 9. do 11. septembra 2016. bo v Piranu še posebej pester in živahen. Začenja se 70. Pomorski krst, ki bo letos trajal kar tri dni. Neptun je že prevzel oblast v Piranu, sedaj bomo pa videlo kako in kaj bo :)

Čudovit, lesen, rezljan baročni okvir, na steni, nad glavnim vhodom v cerkev. V njem je slika, Marija z otrokom. Delo beneškega slikarja iz 17. stoletja.

Glavni oltar cerkve Marije Tolažnice in sestra dominikanka, ki skrbi tudi za urejenost notranjosti cerkvice. Oltar je izdelan iz marmorja. Nad tabernakljem sta dva angela, ki držita repliko podobe Matere z Otrokom, nad njo pa je leseni kip sv. Mihaela. Originalna bizantinska podoba Matere z Otrokom je iz 13. stoletja in je varno spravljena.

Tabernakelj in kelih na glavnem oltarju

Obe daljši steni v cerkvi sta oblečeni v orehov les z intarzijami, iz 18. stoletja. Tu so tudi lesene klopi in dve zanimivi spovednici. 

Križno obokan strop prezbiterija je okrašen s štukaturo, v obliki školjk in listov, na sredino pa je postavljena golobica

Krstni kamen

Podhod, ki nas pripelje na Židovski trg, skriva kamnito skulpturo japonskega kiparja. Izdelana je bila v okviru Forma vive.

Prehod med dvema atrijema, na Židovskem trgu. Ta je sestavljen iz treh atrijev

Hiša s polkrožnim vogalom, na Židovskem trgu

Gusarji v Piranu. Palačo Barbojo Trevisini, ob piranskem mandraču, so že zasedli :)

Naravni obok, iz vinske trte, krasi piransko ulico.

Gusarke in gusarji so preplavili Piran. Začenja se 70. Pomorski krst

Vir: Župnija-Piran

Piranske foto zgodbe

Stara cerkev v Šiški

Vsi jo poznamo kot Stara cerkev. Simpatična, mala, srednjeveška cerkvica stoji ob Celovški cesti, ob vznožju Šišenskega hriba. Po njej se imenuje tudi soseska. Imenuje se cerkev sv. Jerneja in v pisnih virih se prvič omenja 30. oktobra 1370, ko so pred cerkvijo Habsburžani in Benečani podpisali listino o pripojitvi Trsta k Benetkam. Benečani so zanj plačali 75.000 zlatnikov.
Cerkev sv. Jerneja je dobila popolno preobrazbo leta 1936. ko so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika preuredili pročelje, dodali odprt hodnik okoli cerkve in pokrit predprostor pri vhodu v cerkev. V hodniku je tudi nekaj rimskih nagrobnih spomenikov, ki so jih našli na tem prostoru. Ob cerkvi je kamnito stopnišče z obeliskom. Arhitekt Jože Plečnik je pred cerkvijo načrtoval manjši park, toda kaj rabimo park, če lahko naredimo parkirišča :(
Cerkev sv. Jerneja je zaklenjena. V njej je maša vsako nedeljo in za ogled notranjosti se je vredno kakšne tudi udeležiti. Mene je notranjost pošteno presenetila.

Leta 1936. so po načrtih Jožeta Plečnika zgradili hodnik okoli cerkve, ob njej pa še stopnišče s svetilnikom.

Jože Plečnik. Železna vrata hodnika v pritličju z motivom petelina in goloba miru

Jože Plečnik je pred cerkvijo načrtoval manjši park. Na strešici pred glavnim vhodom je pustil polkrožno odprtino, da bi se lahko drevo nemoteno razvijalo naprej. Kaj bi rekel slavni arhitekt danes? Naredili so parkirišče, drevo pa tako obrezali, da ga skoraj ni več

Mali kropilnik, na zunanji strani cerkve

Koliko ljudi je skozi stoletja odprlo vrata Stare cerkve :) 

Detajl vhodnih vrat

Plečnikovo tlakovanje pred glavnim vhodom, detajl

Plečnikov tlak pred vhodom v cerkev

Jože Plečnik. Luč na obokanem stropu pred vhodom

Hodnik s stebri in umetelno kamnito ograjo si je zamislil arhitekt Jože Plečnik, leta 1936.

Kamniti rimski nagrobniki, ki so jih našli na tem področju, so lepo popestrili Staro cerkev

Jože Plečnik. Zanimive, spiralne gavtre. 

Vrh Plečnikovega svetilnika in cerkveni zvonik

Prezbiterij z glavnim oltarjem, ki je delo Matije Bernika. 

Glavni baročni oltar

Stranski oltar ob slavoloku

Freska na stropu cerkve je delo slovenskega slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Kor z orglami

Leseno stopnišče vodi na kor

Oboki in stebri


Podobno:

Cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Vir: Wikipedia

Velesovo - Adergas

Velesovo je vasica na Gorenjskem. Od Kranja je oddaljena dobrih deset kilometrov, vendar pa spada v občino Cerklje na Gorenjskem. Tu smo obiskali baročno cerkev Marijinega oznanjenja ob kateri stoji nekdanji samostan dominikank, Adergas.
Cerkev in samostan kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. po načrtih dveh arhitektov in stavbenikov, Gregorja Mačka in Zullianija. Zgradili so samo en krak samostana, čeprav sta bila predvidena dva, na vsaki strani cerkve eden. Dominikanke so tu živele do leta 1782. ko je cesar Jožef II. samostan razpustil tako kot mnoge druge po habsburškem cesarstvu.
Baročno cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem krasi sedem ogromnih slik, ki jih je naslikal slikar Johan Schmidt iz Kremsa pri Dunaju. Od tu tudi priimek slikarja, Kremserschmidt. Njegove slike krasijo glavni oltar in šest stranskih. Zanimiva zgodba iz druge svetovne vojne, če je takrat sploh lahko bilo kaj zanimivo. Nemci so želeli odpeljati slike v Nemčijo. To je vedel tudi nemški duhovnik, ki je služboval v Kranju. Vaščanom je svetoval, naj ponoči, na skrivaj, slike zazidajo. Tako so tudi storili in rešili umetnine, ki jih lahko občudujemo še danes.

Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem in samostan Adergas

Na vzhodni strani cerkve je krilo samostana, kjer so nekoč bivale Dominikanke. V načrtu je bilo tudi simetrično krilo na zahodni strani, ki pa ni bilo nikoli dograjeno. Zgodil se je cesar Jožef II, ki je leta 1782. samostan razpustil

Vhodni portal cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem

Detajl kamnitega portala. 

Baročno cerkev Marijinega vnebovzetja in samostan, kot ju vidimo danes, so začeli graditi leta 1732. Načrte sta izdelala arhitekta in stavbenika, Gregor Maček in v Trstu rojeni Candido Zulliani

Baročni stranski oltar z mogočno sliko, ki jo je ustvaril slikar Johan Schmidt, doma iz mesteca Krems blizu Dunaja. Imenujejo ga tudi Kremserschmidt. Isti slikar je naslikal tudi sliko v glavnem oltarju in šest slik, ki krasijo ladijski del cerkve

Glavni, baročni oltar s Kremserschmitovo sliko. V tronu glavnega oltarja, ki se tako močno blešči,  se nahaja leseni romarski Marijin kipec

Mogočne cerkvene orgle so novejšega datuma. Blagoslovili so jih leta 2007.

Lesena omara v zakristiji je iz leta 1740

Relief

Tron na glavnem oltarju v katerem se nahaja leseni Marijin kipec, obdan z angeli

Baročna krstilnica

Pod cerkvijo Marijinega oznanjenja v Velesovem so grobovi z letnico 1769

Katakombe pod cerkvijo kjer je pokopano nekaj nun in dva duhovnika

Park  s fontano pred cerkvijo v Velesovem



Povezano, enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Kancijana v Kranju

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Vir: zloženka Župnijska cerkev Marijinega oznanjenja Velesovo, samostan Adergas