Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

V Kostanjevici na Krki smo obiskali cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina Jožeta Gorjupa.

Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.

Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.

V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.

Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov.

Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja

Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja

Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let.

Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča

Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav

Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932

Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932.

Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa

Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici

Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici

Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja

Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve

Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja

Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932

Čebelnjak z lastnim vrtom 

Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca.

Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina

Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije

Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945.

Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje

France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo.

Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ...

Nihče pa se ni odrekel "dolenjski pici", ki ji pravijo lop na cop. Seveda je bil odličen.



Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in slikar Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Vir: voden ogled

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.

galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Staro mestno jedro Litije, leži med reko Savo in hribom Sitarjevec. Najstarejši in najbolj slikovit del je Valvazorjev trg, med Plečnikovim spomenikom na Trgu Svobode pa vse do nekdanjega Sokolskega doma.

Na Trgu Svobode, ki se prelije v Valvazorjev trg, je svoj pečat pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. Po njegovih načrtih so izdelali in leta 1952. postavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Visok kamniti steber ima na vrhu plamenico in štiri zvezde. Na stebru so, na polkrožnih ploščah, imena padlih. V bližini sta doprsna kipa dveh narodnih herojev, rojenih v Litiji.

Na Valvazorjevem trgu stoji zanimiva cerkev sv. Nikolaja. Sprva je bila samo pokopališka kapela. Ta je danes kapela sv. Nikolaja. Kasneje so dozidali ladjo, ki je danes prezbiterij. Krasi ga čudovit mozaik Jezusovo spremenjenje na gori, delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra Marka Rupnika. Njegovo delo je tudi Križev pot. Z dozidavo nove ladje in kora, je cerkev dobila današnjo podobo. 

Nasproti cerkve sv. Nikolaja stoji ena najstarejših zgradb v Litiji, Farbarjev grad oziroma Litijski turn. Sestavljen je iz dveh povezanih stolpov. Najstarejši del je stolp z vogalnim pomolom iz 16. stoletja.

Na Valvazorjevem trgu stoji skromna pritlična hiška v kateri se je rodilo pet bratov Badjura. Dva od njih sta znana tudi širši javnosti. Metod Badjura je bil slovenski režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura pa je bil publicist, eden prvih učiteljev smučanja pri nas in avtor prvih slovenskih turističnih in planinskih vodnikov. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Leta 1912. so na koncu Valvazorjevega trga zgradili Sokolski dom. V lepi zgradbi, ki jo je krasil sokol z razprtimi krili, so krajani telovadili, se družili in obiskovali različne kulturne prireditve. Zgradba še vedno stoji a je v bolj klavrnem stanju. Menda so v njej zdaj skladiščni prostori. 😎

Le lučaj stran od Valvazorjevega trga, na Cesti komandanta Staneta 2, že od leta 1905. stoji palača, ki je bila namenjena sodišču. Danes je v njej Mestni muzej Litija. Pred športno dvorano stoji kip čolnarja. Postavili so ga leta 2010. v spomin na nekdaj živahen promet po reki Savi. Avtor je kipar Mirsad Begič.

Nace Simončič (8.junij 1918. Litija - 21. januar 2001. Ljubljana), igralec in režiser, predvsem pa odličen lutkar. Kljukčeve dogodivščine so me zabavale v otroških letih. Kasneje pa sem z veseljem spremljala njegovega Radovednega Tačka. 😍

Jože Plečnik v Litiji, spomenik padlim med drugo svetovno vojno. Na visokem, korintskem stebru so polkrožne plošče z imeni padlih, na vrhu stoji plamenica in štiri rdeče zvezde. Spomenik so postavili leta 1952. Stoji na Trgu Svobode. 

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Jože Borštnar Rovčan

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Franc Poglajen Kranjc

Cerkev sv. Nikolaja na Valvazorjevem trgu v Litiji

Mozaik glavnega oltarja, Jezusovo spremenjenje na gori, je delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra, Marka Rupnika. Na desni strani je podoba Marije z Jezuščkom. V središču je odrasli Jezus. Ob njem so: na desni strani stoji Mojzes s tablama zapovedi v rokah, pod njim sv. Peter ki kot skala trdno drži cerkev na svojih rokah, na levi je prerok Elija s svitkom na katerem je njegova prerokba, pod njim je sv. Janez Evangelist z evangelijem. Na dnu mozaika je apostol Jakob s kelihom v rokah. Prostoru kjer je zdaj prezbiterij je bila prej glavna ladja.

Kor 

Poslikan obok kapele sv. Nikolaja

Nekoč je bila samo pokopališka kapela, nato glavni oltar, danes je zopet kapela in del večje cerkve, ki so jo z leti širili in dograjevali. Oltarna slika sv. Nikolaja ali sv. Miklavža je iz leta 1877. Na dnu slike je veduta Litije z nekdanjim lesenim mostom, ki ga danes žal ni več. Avtor slike je slikar Ivan Franke (1841. Dobje na Gorenjskem - 1927. Ljubljana)

Stranski oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Leta 1614. je Litijo zajel uničujoči požar. 

Križev pot je naslikal slikar, pater Marko Rupnik

Vitraj, kot luneta v modrem na spovednici, je delo slikarja Mateja Metlikoviča

Župnišče na Valvazorjevem trgu 5. Nadstropna, baročna hiša s pilastri v nadstropju je iz 19. stoletja.

Farbarjev grad tudi Litijski turn. Pravijo, da je najstarejša zgradba v mestu. Njena zasnova sega v 16. stoletje. Najstarejši del je stolp z renesančnim vogalnim pomolom na kamnitih konzolah. Pročelje krasi sončna ura. Najmlajši je srednji, povezovalni del, ki je bil prvotno odprt. Danes je zaprt z arkadnim hodnikom v pritličju. 

V Litijskem turnu je živel tudi Peter Jereb (1. julij 1868. Cerkno - 3. oktober 1951. Litija) slovenski skladatelj in organist.

Mira Pregelj, slovenska slikarka, je bila nekaj časa tudi lastnica Litijskega turna

Današnja Koblerjeva hiša, na Valvazorjevem trgu 15 v Litiji, ima zelo malo skupnega s tisto prvo, ki jo lahko vidimo na portalu kamra.si. Ostalo je ime hiše pa verjetno kakšen temeljni kamen v notranjosti. Prvotno je tu stal nadstropni dvorec s štirikapno, s slamo krito streho. Na levem vogalu je imel leseni gank, ki so ga odstranili leta 1966. Žal. Po nekdanjem polkrožnem portalu, dvorec umeščajo v 16. stoletje. Lastnica je bila grofica Johana Barbo. Leta 1847. je dvorec prešel v last cesarsko kraljevih uslužbencev Kobler, po katerih se tudi imenuje. 

Litijska Štirna, obnovljeni lito železni vodnjak z ročno črpalko

Meškova hiša na Valvazorjevem trgu 17 v Litiji je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Ime je dobila po posestniku Jožefu Mešku, ki je hišo kupil leta 1883.

Družina Badjura je imela pet sinov, ki so se rodili v tej hiški. Med najbolj znanimi je Metod Badjura (1896-1971) režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura (1881. Litija - 1963.) je bil publicist, pisal je tudi turistične vodnike. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Spominska plošča na rojstni hiški bratov Badjura, Valvazorjev trg 19 v Litiji

Nekoč je bil v Litiji Sokolski dom. Zgradili so ga leta 1912. V njem so telovadili in prirejali različne kulturne prireditve, se zabavali in plesali. Na vrhu polkrožne plošče je stal veličasten sokol z razširjenimi krili, ki so ga odstranili po drugi svetovni vojni.  

Levstikova ulica v Litiji

Nadstropna zgradba na cesti komandanta Staneta 2, je bila zgrajena leta 1905. V njej je bilo sodišče. Kasneje je bila tu osnovna šola (trakt na dvoriščni strani), danes pa v njej domuje Mestni muzej Litija.

Spominska plošča na pročelju Mestnega muzeja Litija, nam pokaže kakšna je bila zgradba osnovne šole nekoč, preden so jo porušili in zgradili bolj modernistično poslopje

Doprsni kip slovenskega pisatelja Frana Levstika (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana), pred Mestnim muzejem Litija

Rudniški voziček, ki oznanja, da je bila Litija nekoč rudarsko mesto. Na vozičku je plakat za litijsko pustovanje na katerem so ustanovili novo letalsko družbo Litija Airways 😎 

Kip čolnarja, pred športno dvorano v Litiji. Postavili so ga sredi leta 2010. Avtor kipar Mirsad Begič.

Predilnico in tkalnico Litija so zgradili leta 1886. Ustanovila sta jo Julius Schwarz iz Trsta in Evgen Zubin iz Manchestra. Kasneje so ji večkrat prizidali dodatne prostore. Tkalnica je prenehala z delovanjem leta 1909. Predilnica deluje še danes in je edina delujoča v Sloveniji. 

Stara železniška čuvajnica ob progi Ljubljana - Litija, žalostno propada. Upam, da se lotijo obnove tako kot so to storili s podobno čuvajnico v Borovnici.

Predilniška vila stoji na bregu nad predilnico Litija. Zgradili so jo leta 1886. V njej so bivali direktorji, mojstri in ostali vodilni kader predilnice, s svojimi družinami. Predilniška vila je imela tudi velik bazen. Obdana je bila z okrasnimi vrtovi in drevoredi. 

Ožji del predilniške vile krasita lesena, zastekljena ganka. Prvotno so bila stekla barvna kot nekakšni vitraji. 

Železniška postaja Litija. Začetek in konec foto sprehoda po Litiji. Čas je, da se odpravimo domov. 😎


Povezano:

Litija Airways

Vir:
zloženka Mestni muzej Litija
zupnija-litija.rkc.si
Register NKD
kamra.si
levstik.si