Muzej na prostem Rogatec

Ideja o Muzeju na prostem v Rogatcu, se je porodila, ko so se v kraju odločili ohraniti rojstno hišo domačina in pesnika, Jožeta Šmita. V njej so razstavili etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali ljudje, na začetku 20. stoletja. V hiši prirejajo tudi različne etnološke delavnice, kot je naprimer izdelava in peka žulik, v krušni peči. To je pecivo, ki so ga pripravljale naše babice, danes jim pravimo žemlje.
Muzej na prostem Rogatec, se je sčasoma razširil in postal največji muzej te vrste v Sloveniji. V različnih hiškah lahko vidimo kako so živeli in delali ljudje na tem območju.

Rogatec z okolico, obdajajo vinogradi, zato je logično, da v Muzeju na prostem, stoji tudi viničarska hiša. Čudovita enonadstropna hiša, podkletena, obdaja jo leseni gank, krasi pa s slamo krita, dvokapna streha s čopom.

Detajl viničarske hiše z razpelom

Detajl kletnih vrat viničarske hiše, s ključavnico v obliki srčka

Kovačnica z vso kovaško opremo. Zgradili so jo leta 1996. Originalna kovačija iz leta 1930. pa stoji v Dobovcu, na številki 42.

Kovaški meh

Vodnjak na čapljo. Ta posrečeni dvižni mehanizem me bolj spominja na štorkljo. 

Gospodarsko poslopje z nadstropjem, kozolcem in lopo ob strani. V njem je bila vinska klet, hlev, tu so mlatili žito, prešali grozdje in še druga kmečka opravila. Vse pod eno slamnato streho

Trgovina z mešanim blagom iz prve polovice 20. stoletja

V trgovini z mešanim blagom so prodajali vse, od hrane do posode, oblek in obutve pa še kaj verjetno. Pravijo, da tudi novice. Tiste opravljive, so bile zastonj :) 

Leseno stranišče na "štrbunk" je bilo umaknjeno od hiše. Pravijo mu tudi poljsko stranišče. So ga izumili na Poljskem :) 

Detajl slamnate strehe. Mojstrsko delo, ki ga danes obvladajo le redki

Rojstna hiša pesnika in prevajalca, Jožeta Šmita. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, podolžna lesena hiša z dvokapno s slamo krito streho na čop. Hiša je stala v vasi Tlake. Originalno hiško so prenesli in jo postavili na prostor, kjer danes stoji Muzej na prostem.  

Čebelnjak in čebelice,

Pogled na dvorec Strmol, v Rogatcu. Pred njim je nekdanja pristava, v kateri je danes sedež občine

Ljudje so se tu ukvarjali tudi s kamnoseštvom. Iz kamna, ki so ga pridobili pa so izdelovali v glavnem bruse. V hiški, kakršna je nekoč dajala zavetje kamnosekom, je manjša razstava kamnoseške dejavnosti.

Pritlična kmečka hiška z vrtom

Razkošen svinjak, zgrajen okoli leta 1950. Razdeljen je na štiri hlevčke, ki imajo izhod na vmesni hodnik. V nadstropju je lopa za shranjevanje slame, ki so jo spomladi uporabili za popravilo slamnate strehe.

Apartmaji za pujske

Kmečko orodje, slamoreznica 

Pri gradnji svinjaka, kmetje niso uporabili prav veliko žebljev

Ena večjih znamenitosti slovenskega podeželja je prav gotovo tudi kozolec. Najdemo ga skoraj povsod. Toplar je lahko tudi "garaža" za kmečke vozove, vsekakor pa je odličen za spravilo in sušenje koruze

Vasica posejana z vinogradi, Lovnik pri Poljčanah. Nekje se je treba ustaviti za kosilo in kavico

A si rekla, sedi :)

Povezano: Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Povezan izlet: Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Vir: strokovno vodstvo muzeja na prostem

rogatec.si

Gotenica, skrivnostna vasica

Sredi mogočnih gozdov, v bližini Kočevske Reke in Kočevja, leži v kopreno skrivnosti zavita vasica, Gotenica. Danes lepo urejena s prenovljenimi hišami, nudi začasni dom policistom, saj je tu njihov, Vadbeno oskrbni center. Zato je obisk in ogled vasice, možen le ob predhodni najavi in ob pridobljenem dovoljenju. Za obisk podzemnega bunkerja pa so verjetno potrebna še dodatna dovoljenja, ki pa jih mi nismo dobili. Pa kdaj drugič :)
Gotenica je samo ena od mnogih vasic na Kočevskem, kamor so že v 14. stoletju naselili Nemce, ki jim pravimo Kočevarji. V vasi so živeli tudi Slovenci, vendar jih je bilo manj. Kočevarji so tu živeli do začetka druge svetovne vojne, ko so se morali izseliti iz tega območja.
Moje foto zgodbe niso politične in tudi ne bodo. So samo prikaz trenutnega stanja vasi in mest, ki jih obiščem na svojih izletih po Sloveniji.

Gotenica, v tančico skrivnosti zavita vasica 

Gasilski dom. Na koncu ceste pa je nekoč stala manjša cerkev sv. Ožbalta

Večina hiš na Kočevskem ima dvokapno, strmo streho, saj je tu dosti snega. Tudi ob našem obisku, konec marca, je naletaval sneg.

Lepo obnovljene hiše v Gotenici

Nekatere hiše so podkletene. Spodnji del je kamnit

Vhod v Gotenico, kjer je danes Vadbeno oskrbni center, za urjenje policistov

Ptičja hišica

Tabla s hišno številko, na kateri je tudi medved, zaščitni znak Kočevske



Povezano, izlet na Kočevsko:


Izlet v Kočevje

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Čez Reber na Ljubljanski grad

Foto sprehod. Reber je kratka, stopničasta ulica, ki vodi od Starega  trga do sredine grajskega hriba. V tej uličici je med vojno deloval znameniti radio Kričač. Z nje je tudi lep razgled na hiše in njihova dvorišča, ki se zlijejo z grajskim gričem. Na koncu ulice Reber je hostel z razgledom. Od tu se lahko odpravimo do Ljubljanskega gradu po Mačji stezi, Osojni stezi ali Osojni poti in prav vsaka od teh ponuja množico naravnih in arhitekturnih zanimivosti.
Na Osojni poti je zanimiva majhna vodovodna hiška z letnico 1916. Takrat so vojaški vojni ujetniki, zajeti na Soški fronti, na gradu zgradili vodovod, ki še vedno deluje. Letos bo imel okroglo sto let.

Ulica Reber, povezava med Starim trgom in Ljubljanskim gradom

Hiša na ulici Reber, z zalomljenim pročeljem, je bila zgrajena v prvi polovici 19.stoletja. Konec 20. stoletja so jo prenovili. Na desni se ulica stopničasto vzpenja proti gradu.

Ob vznožju Ljubljanskega gradu je, v letih 1941. in 1942, deloval znameniti radio Kričač.

Ulica Reber, detajl hiše

Kje je naš maček :) 

Pogled  z ulice Reber, na atrije in vrtove

Tu, kjer se odpre pogled na grajski stolp, se konča kratka stopničasta ulica Reber. Prispeli smo do hiše iz začetka 20. stoletja, kjer je danes hostel z razgledom :) 

Hiška iz leta 1916, na Osojni poti. Leta 1916. so italijanski vojni ujetniki s Soške fronte, ki so bili na gradu v karanteni, gradili vodovod na grajskem griču. Gradnja je bila končana 5. avgusta 1916. in deluje še danes, po natanko sto letih. (ljubljanskigrad.si/Francijeve zelene zanimivosti)

Na vrhu ulice Reber stoji hostel z razgledom

Na urejenem otroškem igrišču pod gradom, je nekoč stala cerkev sv. Rozalije

Osojna steza in prebujanje narave na gradu

Travniške rože ob Osojni stezi

Pogled z Osojne steze na žafrane in Vegovo ulico

Prešernov trg, Tromostovje, Nebotičnik pa vse do Šmarne gore, sega pogled z Ljubljanskega gradu

Ob vhodu na grajsko dvorišče so postavili modernistični paviljon, kjer bo v kratkem zaživela blagajna

Pred vhodom v edinstveni Lutkovni muzej, stoji in vabi bobnar

Spodnji del grajskega stolpa

Lepo obnovljen prostor pred Grajsko kapelo, sega v 15. stoletje

Všeč mi je, kako so namestili žičnato ograjo na stopnišču, ob Grajski kapeli. 

Peterokotni stolp me vedno znova očara

Iz česa vse je sestavljen grajski hrib

Pogled z gradu na stolnico, škofijski dvorec, zadaj Kolodvorska ulica, City hotel, stavba radia ...

Pot z gradu, Za ograjami proti Študentovski ulici in ljubljanski tržnici

Srednjeveška, danes Študentovska ulica

Detajl hiše na Študentovski ulici, pod gradom

Renesančna, vogalna hiša, na stičišču Študentovske ulice in Vodnikovega trga


Podobno:

Ljubljanski Zmaj