Muzej na prostem Rogatec

Ideja o Muzeju na prostem v Rogatcu, se je porodila, ko so se v kraju odločili ohraniti rojstno hišo domačina in pesnika, Jožeta Šmita. V njej so razstavili etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali ljudje, na začetku 20. stoletja. V hiši prirejajo tudi različne etnološke delavnice, kot je naprimer izdelava in peka žulik, v krušni peči. To je pecivo, ki so ga pripravljale naše babice, danes jim pravimo žemlje.
Muzej na prostem Rogatec, se je sčasoma razširil in postal največji muzej te vrste v Sloveniji. V različnih hiškah lahko vidimo kako so živeli in delali ljudje na tem območju.

Rogatec z okolico, obdajajo vinogradi, zato je logično, da v Muzeju na prostem, stoji tudi viničarska hiša. Čudovita enonadstropna hiša, podkletena, obdaja jo leseni gank, krasi pa s slamo krita, dvokapna streha s čopom.

Detajl viničarske hiše z razpelom

Detajl kletnih vrat viničarske hiše, s ključavnico v obliki srčka

Kovačnica z vso kovaško opremo. Zgradili so jo leta 1996. Originalna kovačija iz leta 1930. pa stoji v Dobovcu, na številki 42.

Kovaški meh

Vodnjak na čapljo. Ta posrečeni dvižni mehanizem me bolj spominja na štorkljo. 

Gospodarsko poslopje z nadstropjem, kozolcem in lopo ob strani. V njem je bila vinska klet, hlev, tu so mlatili žito, prešali grozdje in še druga kmečka opravila. Vse pod eno slamnato streho

Trgovina z mešanim blagom iz prve polovice 20. stoletja

V trgovini z mešanim blagom so prodajali vse, od hrane do posode, oblek in obutve pa še kaj verjetno. Pravijo, da tudi novice. Tiste opravljive, so bile zastonj :) 

Leseno stranišče na "štrbunk" je bilo umaknjeno od hiše. Pravijo mu tudi poljsko stranišče. So ga izumili na Poljskem :) 

Detajl slamnate strehe. Mojstrsko delo, ki ga danes obvladajo le redki

Rojstna hiša pesnika in prevajalca, Jožeta Šmita. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, podolžna lesena hiša z dvokapno s slamo krito streho na čop. Hiša je stala v vasi Tlake. Originalno hiško so prenesli in jo postavili na prostor, kjer danes stoji Muzej na prostem.  

Čebelnjak in čebelice,

Pogled na dvorec Strmol, v Rogatcu. Pred njim je nekdanja pristava, v kateri je danes sedež občine

Ljudje so se tu ukvarjali tudi s kamnoseštvom. Iz kamna, ki so ga pridobili pa so izdelovali v glavnem bruse. V hiški, kakršna je nekoč dajala zavetje kamnosekom, je manjša razstava kamnoseške dejavnosti.

Pritlična kmečka hiška z vrtom

Razkošen svinjak, zgrajen okoli leta 1950. Razdeljen je na štiri hlevčke, ki imajo izhod na vmesni hodnik. V nadstropju je lopa za shranjevanje slame, ki so jo spomladi uporabili za popravilo slamnate strehe.

Apartmaji za pujske

Kmečko orodje, slamoreznica 

Pri gradnji svinjaka, kmetje niso uporabili prav veliko žebljev

Ena večjih znamenitosti slovenskega podeželja je prav gotovo tudi kozolec. Najdemo ga skoraj povsod. Toplar je lahko tudi "garaža" za kmečke vozove, vsekakor pa je odličen za spravilo in sušenje koruze

Vasica posejana z vinogradi, Lovnik pri Poljčanah. Nekje se je treba ustaviti za kosilo in kavico

A si rekla, sedi :)

Povezano: Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Povezan izlet: Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Vir: strokovno vodstvo muzeja na prostem

rogatec.si

Tri hiše v eni

Tri hiše v eni, mogoče je še kakšna več. Gre za ljubljansko mestno hišo, Najbolj znan je osrednji del, s stopniščem in arkadnim hodnikom. Tega si je možno ogledati z vodnikom. Manj znani pa sta hiši, ki se držita osrednjega dela. Mestna oblast je hiši kupila v 17. in 18. stoletju ter ju priključila h mestni hiši. V preteklosti so bile vse tri palače večkrat prezidane in predelane. V njih se prepleta barok in gotika.
Danes, v hiši na levi strani, domuje Zgodovinski arhiv in ko je ta odprt se splača pogledat v notranjost pa še kakšno zanimivo razstavo imajo vedno. Tudi baročna palača na drugi strani, je zelo zanimiva. Palača je bila v lasti ugledne ljubljanske družine Dolničar. Zato se je še danes drži ime, Dolničarjeva hiša. V bistvu si lahko ogledamo samo vhodno vežo, a tudi ta skriva kar nekaj zanimivosti in je vredna ogleda.

Detajl lesenih vrat s staro ključavnico in kovinskim okrasjem

Spominska tabla v preddverju Zgodovinskega arhiva. Postavljena je ob stoletnici arhiva. Na njej so verzi pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki je bil tudi prvi ljubljanski mestni arhivar. 

Hiša, kjer je danes Zgodovinski arhiv, je bila povezana s sosednjo hišo, v kateri je bil prvi ljubljanski hotel.

V prvem nadstropju, se stopnišče konča z umetelno kovanimi vrati

Arkadni hodnik

Pogled z arkadnega hodnika na stranski atrij mestne hiše

Ohranjen kamniti gotski portal, v prvem nadstropju arhiva

Ljubljana ima veliko srce. Zelena prestolnica Evrope 2016

Spominska plošča, na tleh, pred mestno hišo. Na tem mestu so 29.12.1600. in 9.1.1601, med protireformacijo, sežigali protestantske knjige. Med njimi so bile tudi prve knjige v slovenskem jeziku

Kaj pa je to, na ljubljanski mestni hiši? Sramotilni steber?

Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016. Na Mestnem trgu sta dva bivalna kontejnerja, v katerih se vsak dan dogaja nekaj na temo, Zelena prestolnica.

Detajl vhodnega, baročnega portala, na Mestnem trgu 2

Detajl lesenih vrat s staro ključavnico

Plošča z vinsko trto, v veži, na Mestnem trgu 2

Baročna hiša ali bolje rečeno palača, na Mestnem trgu 2, je bila zasnovana v 17. stoletju, ko so združili več hiš. Od leta 1891. je del mestne hiše

Oljenka

Relief z vinsko trto. V palači je tudi vinska klet

Pravokotni kamniti portal z železnimi vrati, v prehodni veži palače

Tudi tlakovanje v veži je zanimivo

Križno obokan hodnik


Povezano: Mestna hiša Ljubljana

Vir: Register nepremične kulturne dediščine