Bovec - mesto, ki se ne da

Simpatični Bovec je središče istoimenske občine. Velik del bovškega leži v Triglavskem narodnem parku. Čisti zrak in neokrnjena narava, obdana z Julijci, slikovita dolina reke Soče, deželica v Zgornjem Posočju je pravi kraj za zdravo življenje ali pa vsaj za počitnikovanje.

V Bovcu smo zaključili 13. etapo Juliane Trail. Preden se odpravimo na 14. etapo, od Bovca do Loga pod Mangartom pa še foto sprehod po starem jedru. Pravzaprav pa smo v Bovcu tudi prenočili. Prav tam, kjer je počitnikovala tudi naša slavna igralka Ita Rina. V belo-modri bovški hiši, nedaleč od cerkve sv. Urha.

Najstarejši del mesta, Bovec je postal mesto leta 1951, je ob cerkvi sv. Urha. Stoji na majhni vzpetini nad mestom. Območje je v svoji zgodovini trpelo v vojnah, Soška fronta, in v naravnih nesrečah. Potresi jim niso prizanašali. Kljub temu so Bovec in ostala mesta vsakokrat obnovili ali pa so hiše na novo pozidali. Danes je to miren kraj in tako naj tudi ostane.

Bovško je turistično naravnano območje. Za adrenalinsko naravnane so tu brzice Soče. Za tiste malo bolj umirjene pa so pohodne poti skozi zaselke, mimo cvetočih travnikov, ki si jih delijo čebele in bovške ovce, ob potokih in reki Soči ter Koritnici. Ni, da ni. S turističnimi boni, dokler je še čas, ali pa brez njih, priporočam. Posočje je res eden lepših kotičkov Slovenije. 💝

Osrednji trg v Bovcu je Trg golobarskih žrtev. Hiša na levi je Stergulčeva hiša, imenovana po nekdanjih lastnikih. V potresu leta 2004, se je porušila. Občina je odkupila, kar je ostalo in sezidala novo hišo, ki je enaka prejšnji. V pritličju je TIC Bovec. V nadstropju je muzejska zbirka, ki prikazuje življenje na Bovškem v 19. in 20. stoletju. Fotogenična koničasta gora, ki bdi nad Bovcem, je 1563 metrov visoka in se imenuje Svinjak.

Občina Bovec

Kljub vojnam in potresom, ki so v Bovcu poškodovali in porušili večino hiš, je skupnosti uspelo večino obnoviti ali ponovno pozidati, v enakem bovškem slogu.

Mala pasja, ptičarska rita, ki vohlja, po s prodniki tlakovani potki, je bovški Američan "Ganer" 💜 

Bovec je turistični kraj s poudarkom na vodnih športih. Odjemalcev se ne manjka, zato so v skoraj vsaki hiši na voljo turistični apartmaji in sobe.

Afriška lilija, na nekem vrtu, v Bovcu 😊

Simpatična bovška hiša z dvema apartmajema na Klancu 2, se imenuje hiša Ita Rine. V njej se je rodil oče prve slovenske igralke in tudi sama je v njej večkrat preživljala počitniške dneve. 

Apartma Ita Rina je posvečen prvi slovenski igralki. Ita Rina oziroma Ida Kravanja je v rojstni hiši svojega očeta prebivala vedno, ko je obiskala Bovec.

Bovec, cerkev sv. Urha. Baročno stopnišče je nastalo v 18. stoletju, ko so cerkev povečali in spremenili vhod. V niši, nad glavnim vhodom je kip sv. Urha.

Bovec, cerkev sv. Urha. Ohranjen kamniti gotski portal

Bovec, cerkev sv. Urha. Stari nagrobniki vzidani v cerkveno obzidje

Arhitekturni element iz nekih davnih let 

Bovec, cerkev sv. Urha. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1720. v baročnem slogu. Leta 1860. je dobila neoromansko podobo. Prva cerkev na tem mestu je bila majhna lesena cerkev, omenja se leta 1192. 

Bovec, cerkev sv. Urha. Mogočni glavni oltar je posvečen sv. Urhu. Zgrajen je iz rdečega rombonskega kamna.

Bovec, cerkev sv. Urha. Stranski oltar Matere Božje. 

Bovec, cerkev sv. Urha. Freske na stropu so nastale v času popotresne obnove. So delo slikarke Marije Bersan Mašuk.

Znamenitost Bovca so, lepo ohranjena in vzdrževana, korita za vodo. Domačini jim pravijo kašte. Uporabljali so jih za oskrbo s pitno vodo, za napajanje živali in pranje perila. Vodo za domačo uporabo so nosile ženske na glavi, v lesenem škafu, pod katerega so postavile pletene podstavke. Pravijo, da so s svojim tovorom na glavi znale poklepetat tudi uro in več. 😊(informativna tabla)

Na obrobju Bovca stoji čudovita, nadstropna vila, na naslovu Mala vas 112. Danes je v njej hotel Dobra vila. Ob njej je tudi lepo urejen vrt. Nekoč je bila tu mednarodna telefonska centrala. 

Bovec. Hotel Mangart in fotogenična gora Svinjak 😊Obrobje Triglavskega narodnega parka.

Bovška ovčka 💜

Lesena skulptura družine v središču Bovca

Bovec. Dve kamniti koriti za vodo ali po bovško kašte.

Strnjen niz nadstropnih bovških hiš, ob glavni ulici v Bovcu

Bovec. Gora Svinjak se kot Valdo prikrade na skoraj vsako fotografijo. 😊

Gotska cerkev Device Marije v Polju je iz prve polovice 16. stoletja. Krasijo jo šilasta, visoka gotska okna s krogovičjem in zvonik na preslico. Ima prezbiterij, ladjo in lopo. V ladji so občasne razstave slikarjev. Cerkvica stoji v bližini kampa v Bovcu.

Gotski prezbiterij cerkve Device Marije v Polju, z zvezdasto rebrastim obokom in visokimi gotskimi okni s krogovičjem

Leseni, banjasti strop ladje v cerkvi Device Marije v Polju

Bovec, cerkev Device Marije v Polju. Ohranjena freska, na slavoločni steni, slikarja Jerneja iz Loke, iz leta 1529.

Dva kropilnika

Zasebne muzejske zbirke, zbirateljev predmetov iz prve svetovne vojne in soške fronte, so občasno odprte za ogled.

Bovec. Nadstropna vila s štirikapno streho, balkonom v glavni osi in elementi secesije, je zgrajena na začetku 20 stoletja

Garni Hotel Bovec, Brdo 1

Zaselek Dvor leži na robu Bovca

Bovec. Spomenik odporniškemu gibanju na primorskem. Postavili so ga konec leta 1999.

Bovec. Detajl spomenika padlim v drugi svetovni vojni. Srečko Kosovel, Integrali

Podobno:

Čudežni Kobarid

Tolmin, od pekla do raja

Most na Soči in slikar Tone Kralj

Vir: 

katalogi in zloženke

informativne table

Register NKD

Cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu

Dvor pri Polhovem Gradcu je majhna vasica v Polhograjski dolini, ki leži ob prometni cesti Ljubljana - Polhov Gradec. Kljub svoji majhnosti pa so se davnega leta 1525. grofje Polhograjski, natančneje baron Vid Thurn, ki je bil naročnik in plačnik gradnje in njegov sin Franc, ki je delo nadaljeval, odločili prav tu postaviti mogočno, poznogotsko cerkev sv. Petra. Kljub temu, da je na drugi strani cerkve že stala cerkev sv. Nikolaja. Na mestu stare, danes stoji novejša istoimenska baročna cerkev.

Zakaj so se Polhograjski odločili prav na tem mestu postaviti tako mogočno cerkev, ni znano. Domnevajo, da je šlo za prestiž ali pa za zaobljubo. Kakorkoli to grofovsko cerkev, kot ji pravijo, lahko občudujemo še danes. Veličastna cerkev je umetnostno zgodovinski spomenik državnega pomena.

Nekoč romarska cerkev sv. Petra v Dvoru, ima tri ladje in čudovit poslikan leseni strop. Ob slavoločno steno so leta 1546. postavili arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva naslikani na steno, sredi 17. stoletja pa so dodali zlate baročne oltarje. 

Prezbiterij krasi veliki, leseni oltar z lesenim kipom sv. Petra iz leta 1739. Prvoten glavni oltar je krasil kamniti kip sv. Petra, ki danes stoji na vrhu desne arkadne lope. Kipec je iz 16. stoletja. V prezbiteriju so grofovske lože, na desni strani, ob prižnici, je vhod v zakristijo, ki je prav tako vredna ogleda, saj je bolj podobna kapeli kot zakristiji. Kip sv. Petra v glavnem oltarju, ob posebnih priložnostih zakrijejo s sliko sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa, baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Nastala je v prvi polovici 18. stoletja. Prav tako manjša slika v atiki. 

Posebej velja omeniti glavni vhod v cerkev. Portal krasijo številni dekorativni reliefi s poznogotskimi motivi. Ima notranji, šilasti vhodni portal in zunanji pravokotni s preklado in strešico. Nad vhodom je grbovna plošča iz leta 1548. in začetnici VB - Vid in Bianka Thurn. Postavil jo je njun sin Franc.

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu je odprta za oglede vsako prvo nedeljo v mesecu. V zimskem času med 14. in 16. uro. Vstop prost. Prostovoljni prispevki dobrodošli. Prijazen vodnik nam razkrije marsikaj zanimivega. Priporočam. 😊

Detajl velikega oltarja, leseni kip sv. Petra. Pred zadnjo prenovo, je kip samostojno stal v cerkveni ladji.

Baročni glavni oltar posvečen sv. Petru. Izdelali so ga v kiparski delavnici v Polhovem Gradcu, leta 1739. 

Ob posebnih praznikih kip sv. Petra prekrijejo s sliko, ki prikazuje sv. Petra, ki prejema ključe od Kristusa. Oltarno sliko in manjšo sliko v atiki, s prizorom Marijinega obiskovanja, je ustvaril baročni slikar Valentin Metzinger. Obe sliki sta iz prve polovice 18. stoletja. Med obema slikama je grb polhograjskih grofov z letnico 1739.

Bogato okrašen in barvit tabernakelj z baldahinom krasi glavni oltar.

Rebrasti strop prezbiterija s sklepnikom sv. Petra

Kamnita prižnica ob slavoločni steni ima lesen baldahin. Datira v sredino 16. stoletja.

Na obeh straneh prezbiterija sta grofovski loži, pod njima so bile sedilije.

Tlakovanje prezbiterija

Nenavaden vhod ima cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V cerkev vodi kamnito stopnišče. Tu so snemali slovenski film Samorastniki.

Tlakovanje ladje. Precej drugačno kot v prezbiteriju

Poznogotska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu ima tri ladje. Poleg glavnega oltarja ima dva stranska in dve arkadni lopi v kateri so prav tako oltarji. Krasi jo leseni kasetni strop z letnico 1577. Pod arkadno delilno steno sta prislonjena dva zlata oltarja, iz leta 1644. Baročni oltar sv. Ane in na desni strani baročni oltar sv. Družine.

Kamnite stopnice, ki so skozi glavni vhod vodile v cerkev. Kamnite stopnice so bile eno od prizorišč v slovenskem filmu Samorastniki. Danes se v cerkev sv. Petra vstopa skozi stranski vhod. 

Ob slavoločni steni sta dve arkadni lopi s stranskimi oltarji. Sprva so bili v obliki fresk, v obdobju baroka so dodali baročne oltarje. Ti imajo enako oltarno sliko kot je freska za njimi. Kamniti kip sv. Petra, ki krasi vrh desne arkadne lope, je iz 16. stoletja.

Eden od naslikanih stranskih oltarjev v arkadni lopi. Trpljenje sv. Vida.

Sveta Družina. Sv. Marija in sv. Jožef z Jezusom. Oltarna freska v desni arkadni lopi.

Zlati oltar iz leta 1643. ima enak motiv kot freska na steni. Sveta Družina.

Impozantni, poslikan leseni strop je bil dokončan leta 1577. Tam kjer bi pričakovali lestenec, visi obojestranski Marijin kip iz sredine 17. stoletja. Tega naj bi darovali romarji iz Vipavske doline.

Zlati oltar sv. Valentina je nastal okoli leta 1627. 

Sv. Valentin je nekoč krasil stari baročni oltar iz leta 1627, ki danes stoji ob kipu.

Skupina kipov s Križanim izhaja iz druge četrtine 16. stoletja

Rebrasto obokan strop zakristije, s sklepniki v obliki rozet in grbov, je poslikan s cvetličnimi motivi in nas bolj spominja na kapelo. Med poslikavami v zakristiji najdemo letnico 1547.

Konzola z grbom v zakristiji

Detajl obokane zakristije, konzola s ščitom

Zakristijska omara

Poznogotsko cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, so začeli graditi leta 1525. Ob cerkvi stoji kapelica Matere božje z letnico 1897.

Nekdanji glavni vhod v cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Izjemen in razgiban portal ima kvadratno obliko z gotsko zašiljenim vhodom in preklado z zobčastim vzorcem. Okvir portala je sestavljen iz treh okrasnih pasov. Na njih je pisana paleta različnih motivov. 

Sv. Peter, rastlinski in živalski motivi ter krogovičje.

Krilati lev s knjigo

Rastlinski motiv

Nad nekoč glavnim portalom je vzidana grbovna plošča iz sivega apnenca, plemiške družine Thurn. Med letnico 1548. sta prepleteni črki VB. To sta bila zakonca Vid in Bianca Thurn.

Polhograjsko gospostvo, graščina, rozete, krogovičje.

Stranski vhod v cerkev sv. Petra

Detajl stranskega vhoda

Cerkev sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja je iz druge polovice 18. stoletja. Stoji nasproti, kulturno umetniškega spomenika državnega pomena, cerkve sv. Petra. Postavili so jo na mestu, kjer je v času zidave cerkve sv. Petra, okoli 1525,  že stala cerkev.

Dvor pri Polhovem Gradcu. Pritlična hiša z dvokapno streho ima pravokotni kamniti portal z letnico 1893. Hiša žalostno propada.

Ob cerkvi sv. Petra stoji simpatična pritlična hiška, nekdanja mežnarija. Kamniti portal nosi letnico 1850. Sodeč po perutninski družinici je hiška naseljena. 

Podobno:

Lepota poslikanih stropov

Vir:

- voden ogled cerkve sv. Petra (vsako prvo nedeljo v mesecu)

- Varstvo spomenikov št. 39, Uroš Lubej, cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, stran 62,  Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, Ljubljana, 2001 (dostopno na spletu)

- Marijan Slabe, Dvor pri Polhovem Gradcu