Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Rodici, kar poka od baroka. Za to je glavni "krivec" slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Rodil se je v Mengšu, 4. oktobra 1700. Leta 1723. se je poročil. V zakonu sta se mu rodila hči in sin Krištof Andrej, ki je prav tako postal slikar in sodeloval z očetom pri poslikavi cerkve v Grobljah. Leta 1749. je ovdovel in se še istega leta poročil z vdovo ljubljanskega rezbarja Jakoba Gabra. In prav iz te družine prihaja drugi "krivec" za razkošno lepoto grobeljske cerkve. Urban Gaber, rezbar iz Škofje Loke je po smrti brata Jakoba, prevzel njegovo delavnico v Ljubljani.

Rezbar Urban Gaber (1725-1782) je ustvaril grobeljske oltarje z elegantnimi belimi kipi z zlato obrobo. Cerkev ima poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še dva stranska oltarja, ob slavoločni steni, ki sta posvečena sv. Andreju in sv. Marjeti. Avtor oltarnih slik v teh dveh oltarjih ni znan. Cerkev ima tudi dve kapeli z oltarjema sv. Notburge in sv. Izidorja. Sliko slednjega je ustvaril baročni slikar Anton Cebej, leta 1763.

Krona vsega pa je iluzionistična poslikava v ladji, prezbiteriju in v obeh kapelah. Baročni slikar in v prvi vrsti freskant Franc Jelovšek nam je naslikal zgodbo o življenju cerkvenih zavetnikov in oglejskih mučencev, škofa sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Notburge in sv. Izidorja, zavetnika kmetov in preprostih ljudi. Osrednja freska v ladji je posvečena Marijinemu vnebovzetju in kronanju v nebesih. Poslikava v Grobljah je zadnje večje Jelovškovo delo. Umrl je v Ljubljani 31. maja 1764.

Na eni od fresk je slikar upodobil tudi sebe. Franc Jelovšek, nad korom, zre na obiskovalce in opazuje, kako všeč jim je njegovo delo. Lahko ga potolažim. Bili smo navdušeni 😊

Glavni oltar z oltarno sliko škofa sv. Mohorja in diakona Fortunata. Slika je nastala leta 1823. in je delo ljubljanskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (1749. Kropa - 1834. Ljubljana). Ob sliki sta elegantna bela kipa z zlato obrobo, ki ponazarjata sv. Jožefa z Detetom in sv. Ano z malo Marijo. Kipa sta delo rezbarja Urbana Gabra. 

Poslikan obok v prezbiteriju. Osrednji prizor na poslikavi sta oglejska mučenca sv. Mohor in Fortunat, ki klečita ob Križanem. 

Stranski oltar sv. Andreja in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju

Stranski oltar sv. Marjete in kipa dveh jezuitov, sv. Frančiška Borgia in sv. Frančiška Regisa

V prezbiteriju je Franc Jelovšek naslikal prizore iz življenja zavetnikov grobeljske cerkve, sv. Mohorja in Fortunata. Freska na levi prikazuje smrtno obsodbo škofa Mohorja, na desni pa Mohorja mučijo z razbeljenim železom. 😢

Osrednja freska, v kupoli cerkvene ladje, predstavlja dva dogodka, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje v nebesih. Značilnost baročnih poslikav je tudi poveličevanje Marije.

Kapela z oltarjem sv. Izidorja. Oltarna slika je delo Antona Cebeja. Nastala je okoli leta 1763.

Obok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Izidorja.

V kotih osrednje ladijske freske so prikazani prizori iz življenja svetnikov v stranskih oltarjih. Na levi Mučeništvo sv. Marjete. Prizor na desni strani freske, sv. Janez in Pavel delita miloščino. Gospod, ki nas opazuje pa je naš baročni slikar Franc Jelovšek. 

Del freske na ladijskem oboku. Zgoraj desno je prikazano Mučeništvo sv. Andreja.

Oglejskega mučenca sv. Mohorja mučijo

Kapela z oltarjem sv. Notburge. Ob oltarni sliki stojita kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. 

Lok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Notburge.

Del starejših fresk, ki so jih našli na steni pod korom

Umetelno izdelano okovje na vhodnih vratih

Novejša poslikava pod korom.

Na freski, nad korom, nas opazuje avtor vseh čudovitih baročnih stropnih poslikav, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek (1700. Mengeš - 1764. Ljubljana)

Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Izdelali so jih leta 2006. v orglarski delavnici v Cerkljah na Gorenjskem.

Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata  stoji v krajevni skupnosti Jarše, Rodica pri Domžalah. 

Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, v meglenem oktobrskem jutru. 😎

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini pri Domžalah

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak

8. Valvasorjev grad Bogenšperk

Vir:

Baročne Groblje, dr. Ferdinand Šerbelj, Ljubljana, Družina, 2008

Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010