Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Naš enodnevni izlet v Šaleško dolino se je zaključil v Žalcu. Glavni cilj, najnovejša in uspešna turistična atrakcija mesta, pivska fontana v mestnem parku. Nekateri obožujejo pivo, nekateri pa stara mestna jedra. In to se začne prav pri fontani piva.
Med največje znamenitosti starega mestnega jedra spada župnijska cerkev sv. Nikolaja z župniščem in lepo obnovljenim obrambnim stolpom. Ta je nekoč branil pred turškimi vpadi, danes pa je v njem vinski "keuder", pred njim pa park z zdravilnimi rastlinami. Vredna pogleda je tudi stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko sv. Nikolaja. Od tu naprej je Šlandrov trg, srce starega mestnega trga. Je bolj ulica kot trg. Ob njem je strnjen niz pritličnih in nadstropnih hiš. Večina teh je obnovljenih, njihovi savinjski portali pa so prava paša za oči.

Stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko s podobo sv. Nikolaja. Nadstropno hišo z naslikanimi pilastri so začeli graditi leta 1721. 

Freska sv. Nikolaja na stari kaplaniji v Žalcu. 

Mogočni baročni portal z reliefi so v staro kaplanijo vgradili 1733. in s tem zaključili gradnjo te zanimive zgradbe. Do leta 1947. je bila kaplanija, z ozkim traktom, povezana z bližnjim župniščem 

Nadstropna, vogalna hiša ima bogato dekorirano zunanjost. Zgradili so jo konec 19. stoletja.

Žalec, strnjen niz hiš v starem mestnem jedru. Za hišami so bila nekoč gospodarska poslopja, za njimi pa polja. Žalec so razglasili za mesto 29. septembra 1964.

Janez Hausenbichler (1838-1896) je bil začetnik hmeljarstva v Savinjski dolini. Bil je veleposestnik in tudi župan trga Žalec. Ob stoletnici njegovega rojstva, leta 1938. so mu postavili spominsko ploščo, na pročelju hiše v kateri se je rodil. 

Kamniti vhodni portal Kvedrove hiše, z letnico 1836, na Šlandrovem trgu v Žalcu

Rojstna hiša slovenskega skladatelja Rista Savina, s pravim imenom Friderik Širca. Rodil se je 11. julija 1859. Že kot otrok se je navdušil za glasbo. Toda poklicna pot ga je zanesla popolnoma v drugo smer. Postal je poklicni vojak, topničar v avstro-ogrski vojski. Glasbe ni nikoli opustil. V Pragi je privatno študiral glasbeno kompozicijo. Po upokojitvi se je dokončno zapisal glasbi in ustvarjal zborovsko glasbo, komorne in klavirske skladbe, napisal je glasbo za štiri opere, med njimi Lepa Vida in Matija Gubec in dva baleta. Umrl je 15. decembra 1948. V rojstni hiši, na Šlandrovem trgu 25, je muzej in skladateljeva spominska soba.

Ob župnijski cerkvi stoji, lepo obnovljen, taborski obrambni stolp iz začetka 16. stoletja. Enonadstropni stolp je zidan iz prodnikov, zaključuje ga stožčasta strešica. Danes je v stolpu vinski "keuder", pred njim pa so zasadili park z zdravilnimi rastlinami

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Žalcu kot jo vidimo danes je večinoma iz začetka 20. stoletja. Najstarejši del cerkve je zvonik z letnico 1518. in pa portal z letnico 1670.

Župnijska cerkev sv. Nikolaja in obnovljen obrambni stolp

Park ob župnijski cerkvi sv. Nikolaja

Arkadno župnišče

Baročni portal, ki vodi na zvonik župnijske cerkve sv. Nikolaja, je iz leta 1670. Prvotno je bil to portal kapele sv. Lucije, ki so jo v drugi polovici 17. stoletja prizidali h cerkvi

Kamniti portal z letnico 1840. naj bi bil značilen za Savinjsko dolino.

Stara Zotlova kovačija. Jedro stavbe je iz 16. stoletja, ko je bila v njej nekaj časa protestantska kapela. Današnja podoba hiše je iz leta 1840. Od leta 1802. do danes v njej deluje kovačnica

Župnijska cerkev sv. Nikolaja in župnišče, ki je zgrajeno v obliki črke L. Osnova župnišča je iz začetka 17. stoletja

Skulptura hmeljarja, štangarja, v mestnem parku je delo kiparja Janeza Boljke. V mestnem parku je našla svoj prostor vse bolj popularna pivska fontana.

Tako so se prvotno postavljale lesene palice na hmeljiščih

Mestni park Žalec

Spominska plošča v mestnem parku


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Vir: Ivan Stopar, Žalec in Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 73, Ljubljana 1977

zloženka Slovenski glasbenik Risto Savin, TIC Žalec

informativne table na pročelju hiš

RNKD

Beljak - Villach

Po odkrivanju naravnih lepot Dobrača, smo se spustili v dolino in obiskali drugo največje mesto na Avstrijskem Koroškem, takoj za Celovcem. To je Beljak - Villach. Med drugo svetovno vojno, so zavezniki kar nekajkrat napadli to pomembno prometno križišče in pri tem uničili skoraj celo mesto in veliko zgodovinsko pomembnih zgradb. Beljak so obnovili in danes se lahko sprehodimo po starem mestnem jedru in si ogledamo njegove znamenitosti.
Pričeli smo pred železniško postajo od koder vodi pot naravnost skozi staro mestno jedro in čez reko Dravo, v južni del kjer je na Glavnem trgu župnijska cerkev in čudovite palače. V tem delu pa mi nismo imeli prav veliko sreče. Na začetku avgusta je v mestu tradicionalna veselica. Ob palače postavijo stojnice, Avseniki odmevajo z vseh strani, na vsakem koraku domačini v narodnih nošah. Vse lepo in prav razen tega, da Glavni trg zaprejo, za obisk pa zaračunavajo vstopnino. In to ne prav majhno 😏

Beljak kot na dlani. Z razgledne točke na Dobraču, je lep pogled na Beljak pa vse do Osojskega jezera - Ossiacher See 

Cerkev sv. Nikolaja v starem mestnem jedru Beljaka

Pročelje cerkve sv. Nikolaja

Medaljon s podobo sv. Nikolaja

Pivovarna v Beljaku. Ob njej je pivnica. Poleg obilice piva, je poskrbljeno tudi za hrano

Beljak, mesto z veliko pivovarno, je poskrbel tudi za spomenik tej donosni dejavnosti. Pivovar z vrčkom in sodčkom piva 😎

Skozi Beljak teče reka Drava, ki deli mesto na severni in južni del. Ob njej so urejene sprehajalne poti

Ob reki Dravi je kar nekaj velikih hotelov. Nekateri so stari, a lepo obnovljeni, nekateri pa novi in precej modernistični. 😊

V starem mestnem jedru morajo biti tudi hoteli "stari" (po mojem mnenju 😎) Lepo obnovljen Park hotel in poslovni center

Beljak je znan po svojem pustnem karnevalu. Karnevalski ceh je ob reki Dravi, svoji dejavnosti, leta 2008. postavil zabaven spomenik 😎

5 do 12, skrajni čas, da se zabava prične 😄

Menih z golobom miru v roki

Nikolajeva ulica / Nikolaigasse

Most čez reko Dravo povezuje severni in južni del mesta. V začetku avgusta je bila v Beljaku prava veselica in domačini so se oblekli v koroško narodno nošo.

Železniška postaja Beljak / Villach


Povezana foto zgodba:

Dobrač, gora nad Beljakom

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Da, tudi to je možno. V Sevnici je odraščala zdajšnja prva dama Združenih držav Amerike, Melania Trump. Jaz se na svojem izletu nisem odpravila po Melanijinih poteh, bolj me je zanimalo staro mestno jedro in verjamem, da je tudi "First Lady" kdaj zašla v ta slikoviti del mesta.
Sevnica leži ob reki Savi. Staro mestno jedro, s svojimi strnjenimi trškimi hišami, objema grajski grič na katerem stoji lepo obnovljen sevniški grad. Na Glavnem trgu stoji spodnji sevniški grad oziroma dvorec, ki je najstarejša zgradba na trgu. Danes je v dvorcu Mestna hiša. Mesto je simpatično, lepo, urejeno, zanimivo. V njem najdemo tako kmečke hiše kot tudi meščanske vile, župnijsko cerkev in srednjeveško cerkev, staro kovačijo, spomenike in spominsko obeležje, ki so ga postavili ob razglasitvi Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Seveda imajo tudi gostilne in tudi dobro kavo imajo. In ko se noge utrudijo od pohajkovanja in raziskovanja mesta, si lahko privoščimo še torto Melania ali pa jabolčni štrudelj Melania. 😊

Enonadstropna, podkletena hiša s čudovitim gankom. Tako hiško bi imela tudi jaz 😎

Secesijska vila na Kvedrovi ulici iz začetka 20. stoletja

Hiša na začetku Kvedrove ulice ima lesen, izrezljan gank, za čisto desetko. Zgrajena je bila konec 19. stoletja.

Na začetku Ceste na Grad je na visokem podstavku kip Jezusa s trnovo krono.

Na glavnem trgu je strnjen niz visokopritličnih hiš z enoramnim ali dvoramnim stopniščem. Petosna hiška s kamnitim portalom je bila zgrajena okoli leta 1800

Staro mestno jedro Sevnice leži med grajskim hribom, s čudovitim gradom in reko Savo

Hiša iz začetka 19. stoletja ima dvoramno kamnito stopnišče z železno ograjo

Star brivsko frizerski salon Kreutz, ki je deloval na začetku 20. stoletja.

Spodnji dvorec Sevnica z gospodarskim poslopjem je najstarejša zgradba na Glavnem trgu. Danes je v njem Mestna hiša.

Spodnji sevniški grad s polkrožnim, kamnitim portalom in letnico na sklepniku 1664.

Slovenski tabor 1869 v Sevnici. Spominska plošča na spodnjem gradu

Spodnji dvorec na dvoriščni strani

Vogalni pomol na dvoriščni strani spodnjega dvorca ima na kamniti konzoli letnico 1613.

Park in gospodarska poslopja nekdanjega spodnjega dvorca

Spominsko obeležje, v parku spodnjega dvorca, na dan, ko je postala Slovenija samostojna in neodvisna država.

Martinovo znamenje na Glavnem trgu s kipom sv. Martina iz leta 1754. Na vrhu je kip sv. Ksaverija. Znamenje so obnovili leta 1995 in mu dodali izgubljene dele. Rekonstrukcija po starih fotografijah.

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Sevnici

Cerkev sv. Florjana iz sredine 15. stoletja. Do cerkve vodi kamnit, polkrožni portal z dvokapno streho

Gotsko okno na cerkvi sv. Florjana

Glavni vhod v cerkev sv. Florjana. Nad, z oboki odprto vhodno vežo, se dviga zvonik

Obokana vhodna veža in vzidan starejši nagrobnik

Delno ohranjena zunanja freska sv. Krištofa in stari nagrobniki

Na Florjanski cesti stoji pritlična hiša z ohranjenimi trokrilnimi okni. V njej je bila nekoč kovačija. Nad delavnico je bila soba v katero se je prišlo iz zunanje strani. Ima dvokapno streho in široko frčado pokrito z bobrovci. Orodje je še ohranjeno, prav tako tla, ki so iz trdno zbite zemlje. Kovačija ni odprta za samostojne oglede, razen kar se vidi skozi velika okna. Hišo so postavili leta 1946.

Lopa pred vhodom v kovačijo in lesene stopnice, ki vodijo v manjše stanovanje na podstrešju

Lesena dvojna vhodna vrata v staro kovačijo

Lesena nadstropna hiška z zidanim pritličjem in novodobnimi garažnimi vrati 😎

Stara kmečka hiša, nadstropna in podkletena, stisnjena ob grajski grič

Stara lesena hiša z mansardo in dvokapno, precej strmo streho. Stoji pod sevniškim gradom

Spomenik kmečkemu uporu so postavili leta 1972, ob 400. obletnici slovensko - hrvaškega kmečkega upora. Na njem so posmrtne maske puntarjev in verzi pesnika Antona Aškerca. Avtorja spomenika sta kipar Rudi Stopar in arhitekt Franc Filipčič. Stoji nasproti upravne zgradbe tovarne Lisca, ob Prešernovi cesti.

Trg svobode v Sevnici in spomenik borcem NOB

Spomenik borcem NOB. Skulpture na vrhu marmornega obeliska predstavljajo boj in zmago.  Ob njem so kvadri z imeni padlih v drugi svetovni vojni in doprsni kip Alojza Kolmana - Maroka, ki je bil rojen v Zabukovju nad Sevnico

Zanimiva hiška na železniški postaji Sevnica. Spodnji del zidan z rdečo opeko, zgornji pa lesen, na oknih polkna s srčki.

Podobno, stara mestna jedra slovenskih mest:

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

Idrija, mesto nad rudnikom

Vir: dozivljaj.si

Register nepremične kulturne dediščine