Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Rdeča nit našega izleta na Dolenjsko, sta bila slikarja, kiparja, grafika, ilustratorja in začetnika ekspresionizma pri nas, brata France (1895-1960) in Tone (1900-1975) Kralj. Rodila sta se v Zagorici pri Vidmu, v Dobrepoljski dolini. Njuno umetniško pot je spodbujal tudi oče. Sam je izdeloval lesene nabožne podobice in jih prodajal.

V Vidmu smo si, poleg cerkve sv. Križa z umetninami Matevža Langusa, Janeza Wolfa, Štefana Šubica in Matije Koželja, ogledali monumentalni spomenik družine Drobnič, ki ga je ustvaril France Kralj. Poleg obrazov podjetniške družine in njihovih sorodnikov, na levi strani spomenika, so na desni vklesani obrazi slovenskih kulturnikov od Prešerna in Cankarja pa do bratov Kralj. Spomenik se nahaja ob obzidju pokopališča in ga je nemogoče zgrešiti.

Pred cerkvijo sv. Križa stoji spomenik posvečen padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni. Kip vojaka, ki stoji na visokem valjastem podstavku je izdelal France Kralj, leta 1930. Njegovo delo je tudi spomenik na pokopališču, v obliki letalskega krila. Ustvaril ga je v spomin na brata Ignacija. Ta je bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. Ob cerkvi stoji kapelica sv. Cirila in Metoda. Oba kipa sta delo Toneta Kralja.

Ideja je bila, da bi brata Kralj poslikala notranjost cerkve sv. Križa v Vidmu, vendar ni bila realizirana. Kljub temu pa je v Sloveniji veliko cerkva, ki jih sta jih poslikala brata, še najbolj Tone Kralj. Z eno njegovih večjih poslikav se ponaša Lokev na Krasu.

V Zagorici pri Vidmu, so na prostoru kjer je nekoč stala rojstna hiša Franceta in Toneta Kralja, so konec 20. stoletja postavili v bron vlit relief bratov Kralj. Original je lesen. Ustvaril ga je France Kralj, leta 1940. Danes je na ogled v Jakopičevi galeriji v Kostanjevici na Krki.

Zagorica na Dolenjskem. Pritlična hiška z bivalno mansardo, dvokapno streho in secesijskim okrasjem iz začetka 20. stoletja, je zelo podobna rojstni hiši bratov Kralj. Njune hiše ni več, lahko pa jo vidimo na sliki Franceta Kralja, Mestni in kmečki otroci iz leta 1931, ki je na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani

Spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, je leta 1930. ustvaril kipar France Kralj (26.9.1895. Zagorica pri Vidmu - 16.2.1960. Ljubljana)

France Kralj je izdelal monumentalni nagrobnik družine Drobnič v Vidmu. Na njem je nekaj več kot dvesto podob ljudi iz preteklega in tedanjega časa, tudi brata Kralj in kulturniki kot so Trubar, Jurčič, Levstik, Cankar, Prešeren in drugi. Anton Drobnič je bil podjetnik, lastnik mlina, žage in stolarne iz katere se je kasneje razvila tamkajšnja podružnica Slovenijalesa. Na levi strani spodaj, je upodobljen Drobnič z ženama in otroki iz obeh zakonov. Nad njimi pa so njihovi sorodniki. V središču reliefa je nekaj svetnikov, na vrhu kraljujeta začetnika človeštva, Eva in Adam. Ko je Antonu Drobniču umrla prva žena, je leta 1943. pri Francetu Kralju naročil izdelavo spomenika. Izdelan je bil med leti 1943 do 1959. (Anka Novak, Slovo v Dobrepolju, Etnolog 15, 2005)

Detajl spomenika Ignacu Kralju, ki je kot pilot umrl v letalski nesreči. Spomenik bratu je izdelal France Kralj

Kipar France Kralj je izdelal spomenik svojemu bratu Ignacu, v obliki letalskega krila. Bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. 

Kipa sv. Cirila in Metoda v istoimenski kapelici, sta delo kiparja Toneta Kralja iz leta 1930.

Kapelica sv. Cirila in Metoda v Vidmu, zgrajena okoli leta 1930. Kipa sta delo Toneta Kralja.

Okrogli mozaik Jezusa na Križu je delo sester Bajec. Izdelali sta ga med leti 1995. do 2005. Sestri Pavla in Darinka Bajec sta redovnici in vsestranski umetnici. Pavla je diplomirana slikarka, restavratorka, kiparka, ukvarja se tudi z glasbo. Darinka je kiparka, keramičarka in ustvarjalka mozaikov. (fmm.si)

Spomenik zamolčanim žrtvam 1942-1945. iz dobrepoljske župnije, so postavili leta 1993.

Glavni oltar sv. Križa z oltarno sliko baročnega slikarja Matevža Langusa.

Slika Rožnovenske Marije, ki krasi prezbiterij, je delo Štefana Šubica

Čaščenje, slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana)

Stranski oltar posvečen Karmelski Materi Božji

Stranski oltar posvečen sv. Andreju

Slike Križevega pota je ustvaril slikar Matija Koželj (7.2.1842. Vesca pri Vodicah - 26.2.1917. Kamnik), leta 1892.

Orgle, s tridesetimi registri, so bile izdelane leta 1980. 

Detajl vhodnih vrat v cerkev sv. Križa, izrezljan motiv cerkve sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi

Detajl vhodnih vrat

Nadstropna hiša s secesijskim okrasjem je bila zgrajena na začetku 20. stoletja. Danes ima v njej svoje prostore občina Videm-Dobrepolje.

Jakličev dom je svoje ime dobil po pisatelju in učitelju Franu Jakliču Pogoričanu (6. december 1868. Podgorica Dobrepolje - 31. december 1937. Ljubljana). Jakličev dom je namenjen kulturi, različnim prireditvam in razstavam.

Cerkev sv. Križa v Vidmu na Dolenjskem in spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, delo kiparja Franceta Kralja.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m

Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 

Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 

Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.

Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.

Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 

Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.

Baročna korna ograja

Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.

Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)

Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 

Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 

Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.

Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 

Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 

Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori

Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005