Tolmin, od pekla do raja

Danes je Tolmin pravo rajsko mestece. Leži med slikovito reko Sočo in živahno reko Tolminko. Nedaleč od starega mestnega jedra je sotočje teh dveh rek, kjer so pred izbruhom virusa covid-19, kraljevali in se zabavali "metalci" oziroma ljubitelji heavy metal glasbe. Tu mimo pa poteka tudi trasa daljinske pohodne poti Juliana Trail od Tolmina do Mosta na Soči. Samo pet kilometrov. Mala malica 😊

Staro mestno jedro je bolj odmaknjeno od Soče in se bolj drži brega Tolminke. Tu je strnjen niz starih in novih stanovanjskih hiš s čudovitim pogledom na reko. Tudi sprehod po mestu, z rožami okrašenih okenskih polic in balkonov, starih hiš s svojimi zgodbami in majhnih trgov s kavarnicami, je zelo sproščujoč.

Vsa burna zgodovin Tolmina in Posočja je shranjena in na ogled v Tolminskem muzeju, ki domuje v nekdanjem utrjenem dvorcu plemiške družine Coronini. V enem, od nekdaj gospodarskem poslopju, je danes odlična grajska kavarna, ki jo poleg muzeja, vsekakor velja obiskati. 

Da je bila zgodovina Tolminskega zelo burna in kot sem zapisala v naslovu peklenska, govorijo številni spomeniki. Od bolj skromnega obeležja, ki nas spomni na veliki kmečki upor leta 1713. pa do monumentalnih spomenikov in grobišč padlih v prvi svetovni vojni, ki jih je uredila nemška država. Eno najbolj obiskanih tovrstnih obeležij je vsekakor spominska cerkev sv. Duha na Javorci iz leta 1916, ki ni daleč od Tolmina.

Časa za dolgočasenje v Tolminu in Posočju ni 😊

Mačja lepotica iz Tolmina 💜

Avgust v Tolminu. Z rožami okrašeno staro mestno jedro.

Živahna reka Tolminka in z zelenjem obdano naselje Poljubinj

Fontana z uro na Trgu 1. maja v Tolminu. Prvotno fontano so postavili leta 1862. Kasneje so njen vrh okrasili z vazo. Leta 1909. je bilo tu avtobusno postajališče in vazo so zamenjali z uro. Leta 1937. so fontano odstranili. Današnjo so postavili leta 1995. Od izvirne fontane ni ostalo skoraj nič, videz pa je menda enak. (Informacijska tabla)

Nadstropna palača z balkonom v osrednji osi in stolpom ob strani na Trgu 1. maja v Tolminu

Trg 1. maja v Tolminu je v poletnih mesecih pa vse do sredine oktobra namenjen druženju in kulturnim prireditvam. Izven tega časa je tu parkirišče

Začasni oder na Trgu 1. maja v Tolminu

Nadstropna, štiriosna, secesijska palača na Trgu 1. maja v Tolminu. Všeč mi je kadar mi kakšen kuža pade v kader. 💜

Bogatejše meščanske hiše v starem mestnem jedru Tolmina izhajajo večinoma iz 19. in 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni so večino obnovili.

Tulipovec, mogočno drevo s tulipanu podobnimi listi, naj bi na tem mestu posadili okoli leta 1700. Danes daje senco pločevini, nekoč pa je bil tu park plemiške družine Coronini, ki so ga zasadili v sklopu svoje graščine, v kateri danes domuje Tolminski muzej. (Informacijska tabla)

Hotel Dvorec na Mestnem trgu 3 v Tolminu. Zgradba ima obokano vinsko klet iz 17. stoletja. 

Tolmin, staro mestno jedro

Detajl rojstne hiše Antona Hausa. Bil je visoki admiral avstro-ogrske cesarsko kraljeve mornarice

Spominska plošča v prehodu rojstne hiše

Nadstropna, polkrožna hiša z vogalnim polkrožnim balkonom, ki jo objemata Cankarjeva ulica in Ulica Petra Skalarja. 

Secesijska vila iz začetka 20. stoletja, na Prešernovi ulici v Tolminu

Nadstropna, triosna, secesijska zgradba z odprtim trikotnim stopniščem je danes dom občine Tolmin

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni ob cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu

Stranski oltar s poznogotskim Križanim

Stranski oltar z lesenim kipom sv. Jožefa

Križev pot je delo slovenskega slikarja Tomaža Perka

Vitraji so delo slovenskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1968

Glavni oltar Marijinega vnebovzetja je izdelan iz marmorja. Za tabernakelj, ki je iz 17. stoletja pravijo, da je kvalitetno delo Robbove šole. Freska Zadnja večerja, nad glavnim oltarjem, je delo Tomaža Perka iz leta 1985. Glavni oltar in oba stranska so kupili leta 1786. Prvotno so stali v samostanski cerkvi sv. Klare v Gorici.

Triladijsko baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču Tolmina, so zgradili leta 1682.

Ljubka Šorli Bratuž, slovenska pesnica, se je rodila v Tolminu (1910-1993). Doprsni kip pesnice na hiši v bližini cerkve kjer je živela družina. Med obema vojnama so imeli v hiši trgovino. (prc.si)

Tolmin, Rutarjeva ulica

V hiši na Cankarjevi 7 v Tolminu je bila, 20. februarja 1862, ustanovljena Narodna čitalnica

Veliki Tolminski kmečki punt se je zgodil leta 1713. Spomenik z bronastim reliefom na vrhu, stoji v bližini Tolminskega muzeja. Postavili so ga leta 1973. Ustvaril ga je slikar in kipar Tone Kralj.

Loče pri Tolminu, Avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne so uredili leta 1916. 

Loče pri Tolminu, vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Spomenik v obliki piramide je posvečen padlim vojakom 30. pehotnega polka cesarsko kraljeve Avstro-ogrske vojske

Loče pri Tolminu. 3300 padlih Avstro-ogrskih vojakov je pokopano na vojaškem pokopališču. Grobovi so označeni z enakimi nagrobnimi kamni s križem in brez imen.

Tolmin, Zalog 1, rojstna hiša Alberta Rejca (1899.-1976.). Bil je soustanovitelj ilegalne organizacije TIGR in borec proti fašističnemu nasilju na Primorskem. Njegova hiša je tisti del, ki je zakrit z drevesom. 

Spominska plošča na rojstni hiši Alberta Rejca, soustanovitelja ilegalne organizacije TIGR

Živahna reka Tolminka

Tolmin - Nad reko Sočo, nedaleč od sotočja, je Nemčija med leti 1936-1938, na mestu kjer je že bilo vojaško pokopališče, zgradila kostnico. V njej so shranjeni posmrtni ostanki okoli tisoč nemških vojakov padlih v prvi svetovni vojni na bojiščih ob reki Soči. 

Kapela, del nemške kostnice ob reki Soči na obrobju Tolmina

Reka Soča pri Tolminu

Peš pot ob reki Soči od nemške kostnice do sotočja Soče in Tolminke.

Grajska kavarna v Tolminu (za Tolminskim muzejem), ko kilogrami obmolknejo 😋


Foto zgodbe iz Posočja:

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Juliana Trail - 11 etapa - Most na Soči - Tolmin

Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Vir:

register NKD

zupnija-tolmin.rkc.si

informativne table

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.

Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.

Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.

Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.

Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.

Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema

Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi

Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 

Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 

Pogled skozi gotski prehod

Plemiška loža

Kor z orglami

Vitraj

Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko

Baročna prižnica

Gotska spovednica

Nagrobna plošča s tremi Rimljani

Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.

Zazidano gotsko okno  

Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.

Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 

Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992