Žalostna Gora pri Mokronogu

Če smo obiskali Veselo goro pri Šentrupertu, se spodobi, da obiščemo tudi Žalostno goro. 366 metrov visoka Gora nad Mokronogom, se lahko pohvali s čudovitim in edinstvenim svetiščem. Od župnišča se sprehodimo, mimo kapelic, do osrednjega dela svetišča. To so svete stopnice ali kot so jim nekoč rekli svete štenge. Zgradili so jih v drugi polovici 18. stoletja. Predvidevajo, da so jih takrat tudi poslikali. Dolga zgradba je vpeta v hrib in stoji samostojno. Za razliko od podobnih svetih stopnic, ki se v glavnem držijo cerkva. Skozi vhodno vežo pridemo do banjasto obokanega hodnika s svetimi stopnicami. 28 jih je. Nad njimi, na oboku, je osem fresk s prikazom Kristusovega trpljenja.  Stopnice so zgrajene iz črnega marmorja, v vsako pa so vstavljene relikvije svetnikov, ki jih prekrivajo medeninaste ploščice. Po svetih štengah se ne hodi, po njih se verniki vzpenjajo po kolenih, vsak zatopljen v svoje molitve in razmišljanja. Na vrhu stopnic je kapela z Božjim grobom.

Notranjost svetih stopnic je poslikal, nam laikom bolj malo znani slikar, Anton Postl. Priselil se je v Šentrupert, ne ve se od kod, se leta 1769. tu poročil in med leti 1765. do okoli 1800. ustvarjal večinoma na Dolenjskem. Freske so sprva pripisali slikarju Francu Jelovšku, ki je poslikal bližnjo cerkev Žalostne Matere božje. Baročna cerkev ima marmorni glavni oltar posvečen Žalostni Materi božji. Obok prezbiterija je poslikal baročni slikar Franc Jelovšek, okoli leta 1735. Na freskah je upodobil sedem Marijinih žalosti, s tem da je ena od žalosti, Pieta - Marija z mrtvim Jezusom, osrednji del glavnega oltarja. Oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Valentina Metzingerja.

Zanimivo umetniško zgodovinsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu. 😎

Kristusov pasijon na oboku hodnika svetih stopnic. Ena od osmih fresk predstavlja 'Jezusa odvedejo izpred Pilata, ki si umiva roke'. Freske, ki krasijo svete stopnice na Žalostni gori so eno najboljših in največjih del slikarja in freskanta Antona Postla.

Vhodni stolpič s pilastri in čokatim zvonikom, ki je leta 1872. zamenjal piramidasto streho.

Latinski napis nad vhodnim portalom svetih stopnic pravi, da 'tisti, ki se želite dvigniti v nebeške višave, vzpenjajte se pobožno po teh stopnicah'.  V niši stoji Jezus z bodečo krono in dvema rabljema.

Freska v vhodni veži. Anton Postl, Zadnja večerja

Velika freska na oboku vhodne veže. Anton Postl, 'Jezusa primejo'

Freska na oboku hodnika je sestavljena iz osmih prizorov Kristusovega trpljenja. 

Svete stopnice ali "svete štenge" so zgradili okoli leta 1767. V tem času so jih tudi poslikali. Vse freske so delo Antona Postla, ki je imel svojo delavnico v Šentrupertu. 28 stopnic je iz črnega marmorja. Na vsaki stopnici sta vdelani po dve relikviji svetnikov. Pokrite so z medeninastimi ploščicami. Po svetih stopnicah se ne hodi temveč se gre po kolenih.

Na ostenju svetih stopnic je Anton Postl naslikal angele, ki spremljajo, po kolenih vzpenjajoče se vernike v njihovi molitvi. Na prvi freski je angel z lučjo.

Freska v vhodni veži. Anton Postl, 'Jezusovo slovo od matere'

Freska v luneti na notranji strani vhodnih vrat. Anton Postl, 'Jezus na vrtu Getsemani'

Tudi predprostor pred Božjim grobom, je bogato poslikan.

Osem prizorov Kristusovega trpljenja.

Freska na oboku predprostora, na vrhu svetih stopnic, prikazuje Jezusa, ki ga pribijajo na križ. 

Kapela z Božjim grobom

Anton Postl je s svojimi freskami Kristusovega trpljenja, vernikom pričaral skoraj živi pasijon

Zadnje dejanje drame imenovane Kristusovo trpljenje, je Anton Postl naslikal na stropu kapele. Vstajenje.

Božji grob

Medeninasta ploščica varuje relikvijo, ki je vstavljena v svete stopnice. Na vsaki stopnici sta po dve relikviji svetnikov.

Anton Postl, svete stopnice, 'Angel z Veronikinim prtom

Anton Postl, 'Kristus pade pod križem'

Svete stopnice na Žalostni gori so zgradili leta 1767.

Romarska cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori

Velika freska, na zunanji strani cerkve Žalostne Matere božje, je obrnjena proti Mokronogu in prikazuje Križanje. Nastala je okoli leta 1735. Fresko pripisujejo Francu Jelovšku.

Zunanja freska, ob glavnem vhodu v cerkev, predstavlja bolnega servita sv. Peregrina. K njemu se sklanja, že rahlo zbledeli, Kristus. Freska je delo Franca Jelovška.

Cerkev Žalostne Matere božje ima tudi zunanjo prižnico za bogoslužje na prostem. 

Vhodna lopa pod zvonikom

Sončna ura z angelsko glavo in letnico 1906.

Baročna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori pri Mokronogu je enoladijska. Poleg glavnega oltarja ima, ob slavoločni steni še dva stranska oltarja 

Marija Kraljica z Jezuščkom

Freska na oboku prezbiterija je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Nastala je okoli leta 1735. V središču freske je Marija, ki sedmim servitom, ustanoviteljem servitskega reda, izroča škapulir. 

Ob straneh freske v prezbiteriju je Jelovšek naslikal angele z orodji za mučenje, v medaljonih in lunetah pa prizori iz Jezusovega življenja. Žalostna Mati božja pod križem ...

Franc Jelovšek, medaljon na freski prezbiterija: Jezusa položijo v grob

Baročni glavni oltar Žalostne Matere božje je izdelan iz marmorja, v začetku 18. stoletja. V središču oltarja je kip Pieta, ob strani pa kipa sv. Petra in Pavla. 

Stranski oltar je posvečen sv. Jerneju, ki je bil eden od dvanajstih apostolov. Oljna oltarna slika, Mučenje sv. Jerneja, je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Njegovo delo je tudi slika v atiki iz prve polovice 18. stoletja. Na njej je upodobil minorita Benvenuta Osimskega.

Stranski oltar sv. Jožefa. Slika sv. Jožefa z Jezuščkom je tudi delo Valentina Metzingerja. Manjša slika v atiki predstavlja sv. Ano, ki uči brati malo Marijo.

Križev pot je naslikan na "zlati" podlagi, zato je videti kot, da je osvetljen. Naslikal ga je češki slikar Anton Sturm, leta 1909. 

Današnje orgle je leta 1953. izdelal Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani

Levo sakralna dediščina Žalostne gore. Župnišče, kapele Marijinih žalosti, svete stopnice in na vrhu Gore romarska cerkev Žalostne Matere božje. Desno, podoba Marije sedem žalosti.

Žalostna Mati božja. Slika za glavnim oltarjem

Najstarejša votivna podoba na Žalostni gori, Marija z detetom, ima letnico 1690. 

Romarska cerkev Žalostne Matere božje, kot jo vidimo danes, je nastala okoli leta 1828. Od starejše cerkve je ostal le zvonik. Cerkev stoji na 366 metrov visoki Gori pri Mokronogu

Svete stopnice na Žalostni gori so edine v Sloveniji, ki stojijo samostojno in se ne držijo cerkve.

Žalostna gora pri Mokronogu

Kapele Žalostne Matere božje. 

Nadstropno župnišče s štirikapno streho je nastalo leta 1846. Kasneje so ob njem uredili še vrt.


Povezano, enodnevni izlet:

Vesela Gora pri Šentrupertu

Šentrupert na Dolenjskem

Trebnje, kraj kjer je živel Friderik Baraga kot graščak

Vir: Žalostna gora nad Mokronogom, dr. Ferdinand Šerbelj, Zbornik župnije Mokronog, 1999.

voden ogled

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m

Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 

Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 

Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.

Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.

Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 

Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.

Baročna korna ograja

Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.

Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)

Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 

Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 

Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.

Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 

Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 

Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori

Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005