Tabor v Cerknici

Kamnita gotska plošča z napisom, pritrjena na zunanjo steno cerkve, nam govori, da so leta 1472. Turki opustošili Cerknico in požgali cerkev.

Stare orgle v baročni omari z angeli so iz leta 1820. Izdelal jih je ljubljanski orglar Johann Gottfried Kunat 

Cerkev Marijinega rojstva v Cerknici, na Taboru. Poznogotska, triladijska, dvoranska cerkev, zvezdasto rebrasto obokana. Cerkev so zgradili med leti 1480. do 1520. na pogorišču prejšnje, ki so jo požgali Turki. Istočasno naj bi nastalo tudi obzidje z petimi obrambnimi stolpi.

Veliki baročni oltar je nastal leta 1863

Stranski oltar z oltarno sliko sv. Ane

Kapela Lurške Marije

Prižnica

Relief Jezusa na prižnici

Gotski stranski oltar z oltarno sliko Zadnja večerja.

Zvezdasto rebrasto obokana cerkev z enobarvnimi polji in številnimi sklepniki.

Glavni portal cerkve Marijinega rojstva v Cerknici je iz leta 1825.

Cerkev Marijinega rojstva na Taboru v starem mestnem jedru Cerknice in dva ohranjena nekdanja obrambna stolpa, od petih, ki so z obzidjem obkrožali Tabor.

Eden od obrambnih stolpov na Taboru se imenuje Urbancov stolp in je tudi rojstna hiša pesnika in pisatelja Jožeta Udoviča, ki se je rodil leta 1912. Zazidan portal kjer je bil nekoč dvižni most. To je bila edina odprtina v pritličju, v času nastanka stolpa, v 15. stoletju.

Spominska tabla na rojstni hiši z reliefom muze

Doprsni kip pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca, Jožeta Udoviča (1912. Cerknica - 1986. Ljubljana) Kip na visokem podstavku stoji pred knjižnico v Cerknici.

Nekdanji obrambni stolp in gospodarsko poslopje, ki so ga dozidali kasneje.

Obrambni stolp kjer danes domuje TIC Cerknica

Spominsko znamenje ob cerkvi na Taboru posvečeno raziskovalcu Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je za svoje znanstveno delo o Cerkniškem jezeru dobil prestižno angleško priznanje. Izvolili so ga za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu (Royal Society). Na obeležju je Valvasorjev grb.

Čudovita lipa, ki jo obdaja kamnita klop za druženje in posedanje. 😎 Na tem prostoru sadijo lipo že od turških napadov naprej. Današnja lepotica je iz leta 1923. Tudi kamniti obroč je iz tistega časa. 

Cerknica

Nekdanja kašča 





Enodnevni izlet na Notranjsko:

Planina pri Rakeku

Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Vir: voden ogled
Info tabla ob cerkvi

Planina pri Rakeku

Baročna cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku, je prava mala umetnostna galerija. Njeno notranjost so okrasili slovenski baročni slikarji: Matevž Langus, Anton Cebej in Janez Wolf ter avstrijski slikar in freskant Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein vitez. Zelo dolgo ime slednjega bomo skrajšali v Goldenstein.  Poznamo ga po Prešernovem portretu, ki ga je, leta 1850, naslikal po spominu. Goldenstein je med leti 1837. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. Veliko je hodil po Sloveniji in v slogu velikega Valvasorja, slikal in risal slovenske znamenitosti, naravo in kraje.

Poleg del naštetih slikarjev v cerkvi in zunaj nje, najdemo umetnine, ki so nekoč krasile kapelo ob gradu Hošperk (Haasberg). Ta je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno požgali z vso opremo vred. Očitno so rešili samo nekaj stvari iz kapele.

Planina pri Rakeku je dolgo, razpotegnjeno naselje, ki leži na robu Planinskega polja. Sestavljajo ga Dolnja in Gornja Planina ter Kačja vas. Cerkev sv. Marjete, ki varuje čudovite baročne umetnine, stoji v Dolnji Planini.

Baročna cerkev sv. Marjete, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1771. Prosto stoječi zvonik ob njej je sto let starejši in je bil prvotno obrambni stolp.

Zvodnik s piramidasto streho je iz leta 1671. Sprva je bil obrambni stolp. Ohranjene so gotske odprtine in strelne line. 

Vhodni, kamniti, baročni portal

Nad stranskim vhodom v cerkev je niša v katero so postavili kamnite kipe Jezusa, sv. Petra in sv. Pavla. Kipi so nekoč stali v kapeli gradu Hošperk (Haasberg), ki je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Grad oziroma dvorec so v drugi svetovni vojni požgali. Danes so ostale samo še ruševine.

Znamenje Križani, ob stranskem vhodu, je iz leta 1869. V novejšem času so ga temeljito restavrirali. 

Na obeh straneh glavnega portala sta ločno izdelana mozaika, ki sta prav tako del nekdanje kapele na gradu Hošperk - Haasberg. Na enem mozaiku je podoba sv. Elizabete.

Na drugem ločnem mozaiku pa je podoba sv. Alojzija.

Stara nagrobna plošča vgrajena v cerkveno obzidje

Nagrobna plošča iz druge polovice 19. stoletja

Nagrobna plošča s kamnito posodo s pokrovom v niši

Freske na oboku prezbiterija so iz leta 1840. Naslikal jih je avstrijski slikar in freskant Goldenstein (1807-1878)

Iluzionistični veliki oltar. Slika sv. Marjete je delo slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Ostalo je s freskami opremil avstrijski slikar Goldenstein, ki je med leti 1834. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. 

Baročna spovednica. Cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku ima bogato opremo iz 18. stoletja.

Sv. Rozalija, zavetnica proti kugi. Atribut lobanja ali križ.

Božji grob. 

Stari nabiralnik donacij

Marijina zaroka, slika iz leta 1773, je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-po 1774)

Krstilnica in Jezusov krst

Ecce homo

Prižnica

Slovenski baročni slikar Janez Wolf (1825-1884) je ustvaril sliko z naslovom Kristus se prikaže sv. Antonu. Slika je nastala leta 1863. in krasi enega od stranskih oltarjev.

Orgle in ena od postaj križevega pota

Kropilnik in cerkvene klopi iz 18. stoletja

Mogočna domačija in nekdanja furmanska postaja iz 18. stoletja stoji pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini. Od leta 1996. je v hiši Duhovni center.

Gospodarsko poslopje z arkadnim pritličjem iz 18. stoletja.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem

Vir:
Voden ogled
zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si
svetniki.org
Register NKD

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Baročna cerkev sv. Štefana stoji v središču starega mestnega jedra Postojne, na manjši vzpetini, kjer je bilo nekoč pokopališče. Zgradili so jo leta 1777, o čemer priča tudi letnica na vhodnem portalu. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Leopold Hofer.
Cerkev je v 19. stoletju prizadel požar, tako da je današnja predelana in na novo opremljena. Enoladijska cerkev z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu, zavetniku konj. Poleg glavnega ima cerkev tudi dva stranska oltarja. Vsi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice in Matije Tomca, ki je imel svojo delavnico v Šentvidu pri Ljubljani. V štirih rahlo zaokroženih nišah so lepo prilegajoče se spovednice. Vsako krasi oljna slika slikarja Janeza Wolfa. Na slikah so upodobljeni: sv. Katarina, sv. Kralj David, sv. Peter in sv. Magdalena.
Kupoli prezbiterija in ladje sta bogato poslikani. V prezbiteriju sv. Trojica in medaljoni z evangelisti. Kupola ladje pa je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana, v medaljonih lahko prepoznamo sv. Danijela z levi, sv. Katarino, sv. Antona Padovanskega in sv. Andreja s križem.
Velja se sprehoditi tudi do pokopališča, ki je nedaleč stran, ob Tržaški cesti in si ogledati baročno grobnico veleposestniške družine Jurca.

Cerkev sv. Štefana v Postojni so zgradili leta 1777. po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797). V 19. stoletju je cerkev prizadel požar, tako da so jo nekoliko predelali, dobila pa je tudi novo opremo.

Baročna cerkev posvečena sv. Štefanu, zavetniku konj. Tudi to kaže kako velik pomen za kraj je imelo furmanstvo in seveda konji. Pred cerkvijo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II

Glavni, kamniti portal cerkve sv. Štefana, z letnico 1777.

Okno obdano s pilastri, nad glavnim portalom. Kamniti okenski okvir, slednjega posnema.

Enoladijska, baročna cerkev sv. Štefana z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu. Ob straneh se v štirih, rahlo zaokroženih nišah lepo prilegajo spovednice.

Božje jagnje

Baročni kropilnik

Kupola ladje je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana.

Poleg prizorov iz življenja sv. Štefana, so na oboku ladje, v medaljonih, naslikani sv. Danijel, prerok, ki je največkrat upodobljen z levi, sv. Katarina, sv. Anton Padovanski in  sv. Andrej.

Oljna slika sv. Magdalene je delo slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Najstarejša je oltarna slika sv. Frančiška Asiškega, v stranski kapeli, delo slikarja Andreja Herrleina (1739. Wurzburg - 1817. Ljubljana). Kamnita kipa predstavljata sv. Tomaža Akvinskega in sv. Antona Puščavnika.

V kupoli prezbiterija je naslikana Sveta Trojica, v medaljonih pa štirje evangelisti. Vse stenske poslikave so delo italijanskega slikarja Domenica Fabrisa. Cerkev je poslikal med leti 1876 do 1879.

Orgle z baročno omaro in vhodna lopa

Sv. Kralj David, oljna slika slikarja Janeza Wolfa

Oba stranska oltarja sta iz sredine 19. stoletja. Mojstra sta bila Janez Vurnik iz Radovljice in Matija Tomc, ki je imel delavnico v ljubljanskem Šentvidu.

Glavni oltar s kipom sv. Štefana

Korna ograja

Sv. Marija Magdalena upodobljena s hudičevo glavo v rokah. 

Obokan in poslikan predprostor, pod korom in omara za knjige.

Župnišče z dvoramnim kamnitim stopniščem

Nagrobna plošča in grb družine Nicoletti.

Kapela sv. Lazarja z zvonikom, na pokopališču v Postojni, je bila zgrajena leta 1853. 

Kapela s kupolo je zadnji dom družine Jurca. Zgrajena leta 1910.

Relief na kapeli sv. Lazarja



Povezano:

Postojna ni samo Postojnska jama

Vir: Drago Kolenc, Kraji, kjer je prepih doma