Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin

Topol nad Medvodami in baročna cerkev sv. Katarine, bazilika Marija Pomagaj na Brezjah, Vila Podvin. Vsi kraji so umetnostno povezani s slikarko Heleno Vurnik in njenim možem arhitektom Ivanom Vurnikom. V baročni cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske iz začetka 17. stoletja, sta leta 1920. temeljito preuredila prezbiterij z glavnim oltarjem. Tabernakeljski glavni oltar krasi Helenina oltarna slika Katarina pred sodniki. Barvitost prezbiterija prav nič ne zaostaja za njuno znamenito palačo Zadružne banke v Ljubljani.
Leta 1967. so v atriju bazilike Marija Pomagaj na Brezju, po načrtih arhitekta Ivana Vurnika postavili kapelo sv. Frančiška Asiškega. Kapelica je v alpskem stilu z dvokapno, strmo streho in barvitimi mozaiki. Verjetno je Vurnik tu uporabil tudi kakšno Helenino predlogo. Domnevam, da je podobno tudi pri številnih mozaičnih medaljonih, ki krasijo pročelje in zunanje stene bazilike in župnišča.
Ne vem ali sta Vurnika kdaj obiskala Podvin. Mi smo se ustavili v Vili Podvin, ki je bila nekoč konjušnica na posestvu gradu Podvin, danes pa je lepo urejena restavracija. Tam so nam postregli z lahkim kosilom kot sta ga največkrat jedla Helena in Ivan Vurnik. Pred kosilom kozarec čaja, za kosilo pusto meso, najraje telečja pečenka ali ribe, svinjine nista jedla nikoli in kozarec vina. Zdravo in asketsko življenje, tako pri delu, kot pri jelu. 😎

Oltarna slika v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske je delo slikarke Helene Vurnik. Slika predstavlja Katarino pred sodniki. V sodniku, prvi z desne strani, je upodobila svojega moža, arhitekta Ivana Vurnika

Tabernakelj je delo arhitekta Ivana Vurnika. Oltarni križ na tabernaklju je delo slikarja in kiparja Franceta Kralja. 

Barvitost slikarke Helene Vurnik lahko občudujemo v prezbiteriju cerkve sv. Katarine na Topolu. Vurnikova sta prezbiterij cerkve, iz 17. stoletja, prenovila leta 1920. Poslikava nad vrati zakristije predstavlja mučeniško krono sv. Katarine. Pod krono je mučilno kolo, ki je atribut sv. Katarine. Tu sta še palmovi veji kot simbol mučeništva in zmage. Vrste knjig predstavljajo Katarinino učenost.

Glavni oltar cerkve sv. Katarine na Topolu nad Medvodami. Prezbiterij sta uredila slikarka Helena Vurnik in arhitekt Ivan Vurnik. Razpelo na tabernaklju je ustvaril slikar, kipar in grafik France Kralj

Križno obokan strop prezbiterija krasi medaljon v obliki štiriperesne deteljice.

Barvitost Helene Vurnik so uporabili za izdelavo čudovitih in uporabnih daril. Z njenimi motivi so izdelali beležke, zvezke, magnetke pa tudi čudovite kopalne brisače. Na voljo so pri blagajni Narodne galerije.

Lesena baročna prižnica

Prezbiterij cerkve sv. Katarine na Topolu

Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Topolu ima dva stranska oltarja. Oltar sv. Donata in na nasprotni strani Marijin oltar 

Orgle in Križev pot na korni ograji

Župnišče

Topol nad Medvodami, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske z župniščem in nešteto pohodnih poti

Enoladijska cerkev sv. Katarine z zvonikom in pokopališko kapelo

Baročna cerkev sv. Katarine na Topolu, je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Njen tloris je osmerokoten. Poleg glavnega oltarja ima še dva stranska 

Kozolec, slovenska znamenitost in posebnost. Še posebej razveseljivo je, ko na njem vidiš seno in ne reklamnih panojev

V Vili Podvin smo se, po lahkem kosilu, sladkali s kandiranimi jabolki 

Grad Podvin sameva in čaka na nove vsebine

Barvita in edinstvena Vurnikova kapela sv. Frančiška Asiškega v atriju svetišča na Brezjah. Kapelica v alpskem slogu je bila postavljena leta 1967.  Takrat Helene Vurnik ni bilo več. Umrla je leta 1962. Verjetno pa je Ivan Vurnik pri baziliki Marije Pomagaj uporabil tudi kakšno Helenino predlogo.

Detajl mozaika, ki krasi kapelo sv. Frančiška na Brezjah

Vurnikov mozaik v obliki ovalnega medaljona, na pročelju brezjanskega župnišča.

Vurnikovi mozaični medaljoni

Sveta vrata v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah s podobo Kristusa, ki pada v brezno slovenske bede. Jezus je rekel:"Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (info tabla ob vratih)

Kapela v baziliki Marije Pomagaj na Brezju. Oltarno sliko Marija Pomagaj je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja in tako izpolnil svojo zaobljubo.


Povezan enodnevni izlet po sledeh Helene Vurnik:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Radovljica, Linhartovo mesto

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

zupnija-katarina.rkc.si

Radovljica - Helena in Ivan Vurnik

Hišo v Radovljici v kateri se je, 1. junija 1884, rodil slovenski arhitekt Ivan Vurnik, je leta 1843. kupil njegov ded, podobar Janez Vurnik. V njej je uredil klesarsko delavnico in zaposloval tudi do dvajset pomočnikov. Tudi njegov sin Janez mlajši se je izpopolnil v tem delu in skupaj sta ustvarjala oltarje in kipe, ki nekateri še danes krasijo cerkve na Gorenjskem. Arhitekt Ivan Vurnik je bil tretja generacija umetnikov družine Vurnik.
Ivan Vurnik se je leta 1913. poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler. Leta 1915. sta zapustila Dunaj in se preselila v Radovljico. Odslej ustvarjata skupaj, arhitektura in slikarstvo, Trst, Ljubljana, Radovljica, Gorenjska. Za seboj sta pustila čudovite palače, slike, vezenine na mašnih plaščih in mozaike. Pri slednjih že težko ločimo kaj je kateri ustvaril.
V Radovljici smo obiskali grobnico družine Vurnik in si ogledali mozaike, ki jih je ustvarila Helena Vurnik. Obiskali smo tudi Vurnikovo rojstno hišo. Pot nas je vodila tudi na Topol, do cerkvice sv. Katarine, kjer sta skupaj uredila prezbiterij. V vili Podvin smo si privoščili lahko kosilo, kot sta to počela Vurnikova, nato pa še na kratek večerni obisk svetišča na Brezju.
Vse v organizaciji Narodne galerije, v kateri je, do 15.januarja 2018. na ogled odlična razstava o slikarki Heleni Vurnik

Mozaik na pročelju grobnice družine Vurnik, na pokopališču v Radovljici. Helena Vurnik je upodobila svojega sina Nika Vurnika, ki je bil ubit v ljubljanskem Tivoliju, v drugi svetovni vojni.

Notranjost grobnice Vurnikovih je Helena Vurnik bogato opremila z barvnimi mozaiki

Ivan Vurnik je postavil družinsko grobnico po koncu druge svetovne vojne. Helena Vurnik je izdelala mozaik Kristusa v podobi njunega sina Nika, ki so ga ubili leta 1942

S kamnitimi ploščami krita grobnica 

Grobnica v obliki piramide, na radovljiškem pokopališču, je zgrajena po načrtih arhitekta Ivana Vurnika

Mogočna modernistična vila Savnik stoji na robu starega mestnega jedra Radovljice. Zgrajena je bila po načrtih Ivana Vurnika, med leti 1922-1925, kot trgovska hiša Moda (Gorenjski glas)

Hotel Grajski dvor so zgradili med 1934-1936 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Kamniti obelisk, ki stoji v grajskem parku je spomenik padlim borcem v NOV. Oblikoval ga je arhitekt Edvard Ravnikar leta 1960.

Kip Marije z detetom v vogalni niši Vurnikove rojstne hiše v Radovljici. Original je varno shranjen v Narodni galeriji. Izklesali so ga v Vurnikovi delavnici. Oče in ded našega arhitekta sta imela kamnoseško delavnico in izklesala sta marsikateri kip in oltar, ki krasijo cerkve na Gorenjskem.

Frčada

Obokan vhod na dvorišče Vurnikove hiše

Rojstna hiša arhitekta Ivana Vurnika v Radovljici, dvoriščna stran

Mozaik na fasadi Vurnikove domačije. Kaj dela krokar 😎

Barviti mozaiki s katerimi se je arhitekt Ivan Vurnik zahvalil vsem, ki so pripomogli k njegovi ustvarjalnosti. Osrednji mozaik je posvečen SAZU. Njim je namreč zapustil svojo hišo, da bi v njej še naprej ustvarjali in se družili kulturniki. Vendar pa SAZU ni bil dober skrbnik. Hiša je začela propadati, zato se je hčerka Mira zavzela, da je rojstna hiša Ivana Vurnika zopet v družinski lasti.

Glavni portal, vhod v Vurnikovo rojstno hišo

Študijska slika slikarke Helene Vurnik za podobo sv. Katarine, ki jo je naslikala za cerkev sv. Katarine na Topolu

Niko Vurnik. Bil je maturant in ilegalec, star 19 let, ko so ga leta 1942, pred Moderno galerijo, na začetku ljubljanskega parka Tivoli, ubili italijanski okupatorji. Dogodek je opisan v romanu Sedmina, pisatelja Bena Zupančiča. Posneli so tudi istoimenski film.

Ohranjen izvesek kamnoseške delavnice, očeta in deda arhitekta Vurnika, ki je bila v njegovi rojstni hiši.

Spomini na fotografijah. Arhitekt Ivan Vurnik, slikarka Helena Kottler Vurnik in njuna otroka Mirica in Nik.

Kotiček Vurnikovih za sprostitev, kjer visita sliki Helene Vurnik: Ivan in Niko Vurnik

V rojstni hiši Ivana Vurnika se je ohranilo kar precej starega pohištva in spominov. Zanimiv je star divan z visokim naslonjalom in izrezljanim lesenim delom. Za vse lepo skrbi njuna vnukinja, zdravnica Mirjana Žumer Pregelj

Umetelno izrezljana lesena kredenca

Neuradna spominska soba Helene in Ivana Vurnika

Skrinja in stari radio Vurnikovih


Povezano:

Radovljica, Linhartovo mesto


Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin 

Barvitost slikarke Helene Vurnik

Helena Kottler Vurnik se je rodila na Dunaju, 26. septembra 1882. v bogatejši meščanski družini. Obiskovala je šolo za dekleta in se navdušila za risanje in slikanje. Kljub nasprotovanju družine, se je Helena usmerila v umetnost in obiskovala dekliško meščansko šolo, kasneje pa tudi risarsko šolo in tečaje, ki so bili v tistem času dostopni dekletom. Po zaključku šolanja je dobila štipendijo in se odpravila na umetnostni potep po Italiji. Po vrnitvi se je zaposlila kot ilustratorka pri časopisu.
Helenino življenje se je drastično spremenilo leta 1913, ko je spoznala novopečenega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Spoznala sta se, na Dunaju, pri biologu prof. Francu Megušarju, ki je bil rojen v Kamni Gorici. Zanj sta risala različne botanične motive. Istega leta sta se poročila in na začetku leta 1915. zapustila svetovljanski Dunaj ter se preselila v Radovljico, v rojstno hišo Ivana Vurnika, ki stoji še danes.
Helena Vurnik je odtlej ustvarjala umetnine po naročilu cerkve in svojega moža. Skupaj sta ustvarila kapelo v Trstu, njuno prvo skupno naročilo. V Ljubljani stoji njuna palača Zadružne gospodarske banke, ki jo je Helena poslikala od zunaj in znotraj in upravičeno je ena najbolj fotografiranih znamenitosti Ljubljane. Njuno delo se je tako zelo prepletalo, da je včasih nemogoče ugotoviti kaj je kateri ustvaril. Tako je pri mozaikih, mašnih plaščih, baldahinih, praporih.
Mozaike na pročelju ljubljanske cerkve sv. Petra je ustvarila Helena Vurnik. Kot Kristusa je upodobila svojega sina Nika, ki so ga med vojno ubili fašisti. Od izgube sina si ni nikoli povsem opomogla. Umrla je v Radovljici 4. aprila 1962.

Detajl stenske poslikave Zadružne banke, na Miklošičevi ulici, ki jo je poslikala slikarka Helena Vurnik.

Helena Vurnik je lesene pulte, nekdanje Zadružne gospodarske banke okrasila z barvitimi geometrijskimi liki.

Poslikane stene krasijo odprtine s pridihom Orienta.

Slovenska ikonografija, dekle z avbo

Vinska trta, polja ...

Kip Franceta Kralja iz leta 1922.

Notranja in zunanja poslikava Zadružne banke je delo slikarke Helene Vurnik

Vitraj na stropu

Palača na Miklošičevi 8 je bila nekoč banka, danes ima v njej prostore Zemljiška knjiga

Skozi orientalski prehod vodijo spiralne stopnice v prvo nadstropje in v klet

Vitraj na oknu. Stopnišče vodi v stanovanjski del palače

Dr. Janez Evangelist Krek (27.11.1865-8.10.1917), duhovnik, pisatelj, organizator, človek z velikim socialnim čutom. Ustanavljal je hranilnice in posojilnice v katerih so kmetje varčevali in dobili posojilo z nizko obrestno mero. Ustanavljal je tudi delavska društva, Zadrugo za gradnjo stanovanj ... (ognjišče.si) Kip se nahaja v preddverju nekdanje Zadružne banke.

Palača nekdanje Zadružno gospodarske banke je nastala proti koncu secesijskega obdobja. Zgrajena je bila leta 1922. po načrtih slovenskega arhitekta Ivana Vurnika. Poslikava pročelja in notranjosti je delo njegove žene, slikarke Helene Vurnik.

Na Dunaju rojena slikarka Helena Vurnik, se je po poroki z našim arhitektom preselila v Radovljico. Pri svojem slikarskem ustvarjanju je zelo rada uporabljala slovenske nacionalne barve, kot so bela, modra in rdeča. 

Vhod v palačo

Niz secesijsko okrašenih pomolov in banjasto oblikovan napušč. 

Mozaik na pročelju cerkve sv. Petra v Ljubljani. Helena Vurnik je kot Jezusa upodobila kar svojega tragično preminulega sina Nika Vurnika. 

Pročelje cerkve sv. Petra z mozaiki Helene Vurnik. Jezus in evangelisti. 

Freska nad glavnim vhodom v cerkev sv. Petra

Detajl vezenine na baldahinu, po predlogi Ivana Vurnika

Okvirji Križevega pota, v cerkvi sv. Petra, so delo arhitekta Ivana Vurnika

V eni od stranskih kapel je, nekdaj oltarna slika, danes pa očem skrita, velika slika slikarke Helene Vurnik. Na njej je upodobljena Mala Terezija

Barvita orgelska omara in korna ograja sta narejeni po načrtih Ivana Vurnika

Okrogli mozaik delfina nad stranskim vhodom, ki ponazarja vstajenje

Hiša, dom družine Vurnik, na Finžgarjevi ulici v Ljubljani. Visoko pritlična vila z vrtom je zgrajena po načrtih Ivana Vurnika, leta 1922. Leta 1931. so po njegovih načrtih vilo dozidali.

Podobno:

Od Plečnikovih zapornic do ...

Vir: Voden ugled z umetnostnim zgodovinarjem
Helena Vurnik, Slikarka in oblikovalka, Narodna galerija, 2017