Prikaz objav z oznako Dolenjska. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Dolenjska. Pokaži vse objave

sobota, 5. marec 2016

Muzej krščanstva na Slovenskem

Izlet v Stično na Dolenjskem oziroma obisk cistercijanskega samostana, končujem s foto zgodbo tamkajšnjega Muzeja krščanstva, ki ima svoje prostore v stari prelaturi. Muzej je bil ustanovljen leta 2003. kot Slovenski verski muzej, leta 2006. pa se je preimenoval v Muzej krščanstva na Slovenskem.
V muzeju je na ogled stalna razstava, Zgodovina krščanstva na Slovenskem. Spoznamo zgodovino krščanstva pri nas od nastanka, v tretjem stoletju pa vse do leta 2000. Spoznamo tudi Življenje za samostanskimi zidovi. Ogledamo si lahko: zgodbo o znamenitih stiških rokopisih, samostanske delavnice, zgodbo o življenju patra Ašiča, zbirko umetniških slik in kipov, zbirko starega pohištva, ki ga je muzeju podaril zbiratelj Leopold Kozlevčar, zbirko nabožnih predmetov, kakšna je bila videti srednjeveška knjižnica, pa sobo svetnikov in cerkvenih oblačil pa verjetno še kaj. Res bogata zbirka, kronološko razdeljena in opremljena z informativnimi tablami.
V muzeju hranijo tudi arhiv misijonarja in škofa Friderika Barage iz Male vasi.
Foto zgodba razstavljenih muzejskih eksponatov, po moji izbiri:
Slovenija
Nad vhodom v Muzej krščanstva na Slovenskem, je sončna ura z grboma stiškega samostana in stiškega opata dr. Antona Nadraha. Nad uro je čudovita romanska bifora.
Slovenija
Cistercijana nismo srečali v živo. V muzeju stoji v cistercijana oblečena lutka, v skromni beli kuti, zato jim nekateri pravijo tudi beli menihi. Zanimiva je umetniška slika, olje na platnu, ki jo je sredi 18. stoletja, naslikal neznani slikar, prikazuje pa malega dečka, nadvojvodo Jožefa, ki je kasneje postal cesar Jožef II.
Slovenija
Grb cistercijanskega samostana v Stični. Legenda o začetku gradnje samostana pravi, da kar so menihi čez dan zgradili, se je ponoči podrlo. Nekoč pa se je na kamniti zid priletel ptič in zapel, tu gradite (v latinščini seveda :). Tako so samostan začeli graditi na prostoru kjer stoji še danes, ptič in kamniti zid pa sta ovekovečena na samostanskem grbu. 
Slovenija
Gotski obočni sklepnik z grbom turjaških grofov iz konca 14. stoletja. Turjaški grofje so imeli svojo grobnico v kapeli sv. Jurija, v stiškem samostanu
Slovenija
Cistercijani se sami oskrbujejo. Imajo vrtove, sadovnjak, čebelnjak, nabirajo zelišča, znani so po svojih čajih patra Ašiča, nekoč pa so izdelovali tudi znameniti Stiški sir.
Slovenija
Kotiček v muzeju posvečen najbolj znanem cistercijanu pri nas, patru Ašiču
Slovenija
Sv. Frančišek Ksaverij, zavetnik misijonarjev. Rezbarija v lesu, je delo kiparja in podobarja Ivana Pengova (živel od 1879 do 1932)
Slovenija
Muzej krščanstva v Stični, hrani tudi zbirko starega pohištva, ki ga je muzeju podaril zbiratelj, Leopold Kozlevčar. Na fotografiji je trikotna mizica z vedutami, iz druge polovice 19. stoletja.
Slovenija
V Kozlevčarjevo zbirko starin, spada tudi ta čudoviti vitrinski nastavek iz 19. stoletja
Slovenija
Tlakovanje v stari prelaturi, kjer je danes muzej
Slovenija
Sv. Jurij z zmajem. Kip je stal v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, okoli leta 1370. do 1380.
Slovenija
Sv. Vid iz 16. stoletja, kipar ni znan. 
Slovenija
Bronasti grb rodbine stiškega opata Franca Ksaverja barona Tauffererja 1764 - 1784
Slovenija
Tlakovanje v stari prelaturi
Slovenija
Cistercijanska liturgična knjiga, izdana v Parizu, leta 1690. Platnice so iz bukovega lesa, galunskega usnja in medenine. Originalni naslov knjige, Antiphonale Cisterciense, avtor Fredericus Leonard
Slovenija
Anton Ginther (1655-1725) Unus pro Omnibus hoc est: Christus Jesus, Biberbach, 1755
Slovenija
Škoda, ker ni znano, kako dolgo je trajal prepis te knjige. Gre za prepis in prevod iz nemščine. Knjiga v nemškem jeziku je bila izdana 1697. Knjigo z enkratnim rokopisom, v slovenskem jeziku pa so izdali v Škofji Loki, leta 1847. Originalni naslov knjige, Svete bukve za usaki dan mesza (Svete knjige za vse dni v mesecu), Avtor, Franc Kermel
Slovenija
Lesena omara se imenuje, armarij (armarium). V srednjem veku so v njih hranili knjige. Omara je bila premična. Bile so prave male srednjeveške, samostanske knjižnice. Dragocene knjige so bile skrbno varovane. Ključ do armarija je imel le armarius, ki je bil skrbnik armarija.
Slovenija
Tole pa ni navadna punčka, za igranje. To je čudodelni škofjeloški praški Jezušček iz 18. stoletja. Izdelan je iz voska. Iz Prage je "pripotoval" v Uršulinsko cerkev v Škofji Loki, od tam pa v Stično in sedaj ga lahko občudujemo v Muzeju krščanstva, ki ima v svoji zbirki voščenih figuric, več kot trideset predmetov.
Slovenija
Prehod v drugo sobano in stenska poslikava v stari prelaturi
Slovenija

Slovenija
Delček muzejske slikarske zbirke, ki obsega slike od 15. stoletja naprej
Slovenija
Sedeča Marija z otrokom ali Solčavska Marija. Kip je bil izdelan okoli leta 1270-1280, v benediktinskem samostanu, v Gornjem Gradu. V 15. stoletju so ga prenesli v župnijsko cerkev Marije Snežne, v Solčavi, kjer je še danes. Od tu tudi drugo ime. Kip v muzeju je kopija

Slovenija
Glava sv. Janeza Krstnika, je v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika, v Spodnji Besnici. Kip je bil izdelan okoli leta 1470. Kup v muzeju je kopija


Povezano, izlet v cistercijanski muzej v Stični:


Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični

Križni hodnik v stiškem samostanu


Cistercijanski samostan v Stični



Vir; voden ogled muzeja, informacijske table ob eksponatih
www.mks-sticna.si


sreda, 2. december 2015

Železo - Livarski muzej in galerija, Dvor

Zadnja postaja našega izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, je bila vasica Dvor pri Žužemberku. Mirno naselje ob živahni reki Krki, je bilo nekoč eno največjih železarsko-livarskih krajev v Avstro-Ogrski monarhiji. Ustanovil jo je grof Auersperger, delovala pa je od leta 1796. do 1891.
Na Dvoru so izdelovali vse, od topov pa vse do uporabnih predmetov za gospodinjstva. Pri svojem delu so bili tako uspešni, da so dobili naziv "Cesarsko-kraljeva priviligirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga".
Kompleks Auerspergerjeve železarne na Dvoru je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V prostorih nekdanje železarne, so odprli Železo-livarski muzej in galerijo, v kateri so razstavljeni originalni izdelki, ki so jih tu proizvedli.
Dolenjska
Ohranjeni ostanki talilne peči in zidov nekdanje železolivarne na Dvoru
Dolenjska
"Gašperček", razstavni eksponat v Železo-livarskem muzeju na Dvoru.
Dolenjska
Umetelno izdelana petrolejka
Dolenjska
Ogromen litoželezni kotel in manjša posoda
Dolenjska
Podkev za Srečo
Dolenjska
Ohranjen zid nekdanje železarne in razstavljena litoželezna posoda
Dolenjska
Tačka, detajl litoželezne peči
Dolenjska
Vitez na konju, detajl litoželezne peči
Dolenjska
Litoželezna vrča
Dolenjska
Ohranjen stari zid železarne na Dvoru
Dolenjska
Železo - Livarski muzej in galerija, na Dvoru pri Žužemberku
Dolenjska
Lončarija, dolga, pritlična stavba, ob reki Krki, v kateri so izdelovali modele za vlivanje 
Dolenjska
V Dvoru pri Žužemberku, ima reka Krka največ brzic. Tu je skoraj sto let, uspešno delovala železarna in livarna, ki jo je ustanovil grof Auersperg
Dolenjska
Železne "gautre", na oknih Železo - Livarskega muzeja na Dvoru, so bile prav tako izdelane tu.
Dolenjska
Skoraj pet metrov visoko železno razpelo, ki stoji na pokopališču, pod cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku, je bilo prav tako izdelano v železarni na Dvoru.

Foto zgodba izleta po Suhi krajini, na Dolenjskem, kot nas je vodila pot:










sreda, 25. november 2015

Grad Žužemberk

Središče Žužemberka, na Dolenjskem, je grad, ki stoji nad reko Krko. Je eden tistih gradov, ki ne stoji na hribu, kot je za gradove v navadi. Obdajal ga je varovalni jarek, v katerega so spustili medvede in če je kdo padel vanj, naj mu bog pomaga, medvedi mu niso. Legenda pravi, da so na gradu imeli tudi udomačeno medvedko. Zver kot zver pa čeprav je udomačena, je leta 1575. na grajskem dvorišču ubila Ano, ženo grofa Ivana Turjaškega. (zuzemberk.si)
Auerspergi ali grofje Turjaški, so bili lastniki gradu od leta 1538. pa vse do druge svetovne vojne. Proti koncu vojne so zavezniška letala grad bombardirala in ostalo je samo ogrodje, nekaj grajskih stolpov in podzemni prostori.

Dolenjska
Na vhodnem portalu žužemberškega gradu, so našli vklesano letnico 1000.
Dolenjska
Grad Žužemberk je bil, v pisnih virih, prvič omenjen leta 1295.
Dolenjska
V drugi polovici 20. stoletja so začeli obnavljati grad. Danes so na grajskem dvorišču kulturne prireditve
Dolenjska
V tem delu gradu, je nekoč stala viteška dvorana. 
Dolenjska
Podzemne arkade
Dolenjska
Na vhodu v stolp danes piše "gauge". Ni potrebno posebej pojasnjevati, kaj so tu počeli
Dolenjska
Ostanki mogočnih zidov, srednjeveškega gradu
Dolenjska
Kako debeli so bili grajski zidovi, se najbolje vidi v ohranjeni kletni dvorani. Danes je v njej vinoteka
Dolenjska
Kako je grad Žužemberk videl Janez Vajkard Valvasor. Fotografija visi v vinoteki.
Dolenjska
Na levi strani je vhod v glasbeno sobo. Tu so se grajski otroci učili petja in igranja. Prostor je zelo akustičen, v kar smo se prepričali tudi sami, ob petju naše vodičke :) 
Dolenjska
Z razglednega stolpa je lep pogled na Žužemberk, reko Krko in cerkev sv. Mohorja in Fortunata, na griču. Pred gradom so ostanki starodavne cerkve.
Dolenjska
Janez Vajkard Auersperg se je rodil in umrl v Žužemberku (11.3.1615. - 11.11.1677.) Bil je diplomat in minister. Slika s podatki visi v danes razglednem stolpu.


Dolenjska
Strop sobe v razglednem stolpu. 
Dolenjska
Osmerokotni, litoželezni vodnjak na Grajskem trgu. Cevi, skozi katere priteka voda, imajo na koncu obliko kačje glave. Vodnjak so izdelali v Auerspergovi železarni, v bližnjem Dvoru, konec 19. stoletja.
Žužemberk
Napis na spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku
Žužemberk
Spomenik NOB in kostnica na Cviblju, pri Žužemberku, so postavili leta 1961. Arhitekt Marjan Tepina. 
Žužemberk
Ob spomeniku NOB, na Cviblju, pri Žužemberku, so leta 1988. postavili kamnite nagrobne plošče z imeni padlih v NOB. Arhitekt Jovo Grobovšek.


Povezano: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Dobrnič na Dolenjskem

Vir: voden ogled
zuzemberk.si
Nepremična kulturna dediščina Slovenije