Ljubljana, Knafljev prehod in Beethovnova ulica

Foto blog - Knafljev prehod, povezuje Slovensko in Wolfovo ulico, vendar ni samo prehod, je tudi čudovit park v centru Ljubljane, oaza miru z raznoliko kulinarično ponudbo - Beethovnova ulica

Dvonadstropna hiša z arkadnim, zunanjim stopniščem, je meja med hrupno Slovensko cesto in Knafljevim prehodom.

Če se zima slučajno vrne, mi smo pripravljeni :) 

Vhod v gostilno in restavracijo As

Detalj kovinskega nadstreška nad vhodnimi vrati gostilne As

Josip Murn Aleksandrov, slovenski pesnik. Doprsni kip v Knafljevem prehodu

Dvoriščna stran hiše na Wolfovi 6, kjer je živela Prešernova Julija

Stanovanjska hiša na vogalu Beethovnove in Šubičeve ulice, je bila zgrajena leta 1928. po načrtih arhitekta Josipa Castaperaria. Relief nad vhodnimi vrati je ustvaril kipar Lojze Dolinar. Kipa dveh deklic naj bi predstavljala hčerki lastnika hiše.

Hiša oziroma palača na Beethovnovi 4 je bila zgrajena leta 1923. To je zadnja secesijska umetnina, za katero je načrte naredil arhitekt Ciril Metod Koch. Investitor in lastnik poslovno-stanovanjske zgradbe je bila Jadranska zavarovalna družba v Trstu, generalno zastopstvo za Slovenijo. (eheritage.si)

Secesijska fasada z dvema pomoloma, ki ju krasi cvetlični relief

Medaljon z začetnicami lastnice palače na Beethovnovi 4, JZDT . Jadranska zavarovalna družba v Trstu. (eheritage.si)

Niz palač ob Beethovnovi ulici

Ljubljana med Karlovško in Dolenjsko

Ljubljana med Karlovško in Dolenjsko cesto

Foto sprehod po Grudnovem nabrežju, po Prulah in botaničnem vrtu pa vse do strelišča na Dolenjski cesti.

Kamniti portal z lesenimi vrati, v majhnem zidu s streho, pelje v manjši atrij, Grudnovo nabrežje

Hradeckega most povezuje Grudnovo nabrežje in Krakovski nasip. V rumeni hiši, je v prvem nadstropju, nekaj časa živel slovenski slikar Ivan Grohar.

Dolga, enonadstropna hiša na vogalu Grudnovega nabrežja in Zemljemerske ulice, je bila primestna pristava iz 17. stoletja (Register nepremične kulturne dediščine. Na kamnitem vhodnem portalu je izklesana letnica 1803.

Osnovna šola Prule s secesijskim okrasjem, arhitekt Ciril Metod Koch, zgrajena v letih 1910. do 1911. kot Tretja deška mestna šola. (eheritage.si

Doprsni kip, na visokem podstavku, slovenskega mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja, stoji pred osnovno šolo Prule.

Železna ograja, šolskega igrišča na Prulah, z vmesnimi, kamnitimi podporniki, v slogu secesije in arhitekta Kocha.

Stanovanjska hiša, s secesijskimi elementi, je bila dom uradnikov češke industrijske banke v Ljubljani. Zgrajena je bila leta 1922 (situla.org)

Stanovanjska hiša, s secesijskimi elementi, je bila dom uradnikov češke industrijske banke v Ljubljani. Zgrajena je bila leta 1922 (situla.org)

Ljubljanski botanični vrt, prehod iz zime v pomlad

Čudovita vila na Dolenjski cesti, ki jo lahko vidimo tudi iz botaničnega vrta

Jesenkov zid v botaničnem vrtu

Pomladanski veliki zvonček ali kronice, v botaničnem vrtu

Detajl vile na Dolenjski 14

Kamniti balkon hiše na Dolenjski cesti 18. Hiša je bila v lasti trgovca in mecena Franca Babiča. Tabla pod balkonom nam pove, da je hišo podaril Družbi sv. Cirila in Metoda.

Obnovljeno ljubljansko strelišče na Dolenjski cesti 11. Tu je tudi oddelek Mestne knjižnice Ljubljana

Hiša na Dolenjske cesti 22, je profana kulturna dediščina. Zgradili so jo leta 1903. Izstopa vogalni pomol s strešico in secesijska fasada. 

Spomenik Borcem in talcem padlim za svobodo 1941-1945 (napis na podstavku), na Dolenjski cesti 11, pred streliščem, arhitekt Edo Mihevc, postavljen 1956.

Hiše na Dolenjski cesti 18, 16 in 14 spadajo med naselbinsko dediščino. Enonadstropne, historično oblikovane hiše z vrtovi, datirajo v konec 19. stoletja (Register nepremične kulturne dediščine)

Hiša na Dolenjski cesti 16, iz začetka 19. stoletja

Stari, kamniti Karlovški most so zgradili leta 1864.

 Podobno: Ljubljana, Wolfova ulica

Ljubljanski Breg

Švicarija, hotel Tivoli

Od elitne Švicarije, iz leta 1835, do še elitnejšega hotela Tivoli, iz leta 1908. pa vse do danes, ko je na tem čudovitem delu Tivolija, očitno nastal "elitni hotel za prostoživeče mačke."

Prvotna Švicarija je bila dolga, pritlična stavba z dvignjenim osrednjim delom. Postavilo ga je društvo Kazina, ki je želelo poleg stavbe na Kongresnem trgu, imeti še eno v naravi in blizu mesta, da bi se lahko ljudje v poletnih mesecih zabavali v hladu drevesnih krošenj. In kaj bi lahko bilo lepše in boljše kot ljubljanski Tivoli.
Zgradbo so postavili na manjši vzpetini za gradom Podturn, danes Tivolski grad. V njej sta bili gostilna in restavracija z velikim letnim vrtom. Zaradi njenega videza pa so jo poimenovali Švicarija. Polnih 72 let so se tu ljudje družili, dobro jedli in se zabavali. Ob vznožju Rožnika, so se začela tudi množična praznovanja 1. maja, ki se je kasneje preneslo na Cankarjev vrh.

Švicarija oziroma hotel Tivoli

Lepo izrezljani leseni balkoni, ki v veliki meri krasijo novo Švicarijo, so še lepo ohranjeni.

Kamniti okvirji oken in kamnito okrasje na vogalu hiše. Marmorna tabla med oknoma nam sporoča, da je v hotelu Tivoli, Jugoslovanska socialdemokratska stranka, na konferenci 21. in 22. novembra 1909, sprejela Tivolsko resolucijo

V prvem nadstropju so okvirji oken leseni, imajo tudi lesena korita, verjetno za rože. Prehod med pritličjem in nadstropjem, krasi venec secesijskega okrasja

Kamnito stopnišče, na stranskem delu Švicarije, vodi na veliko teraso.

Čudovita stavba, lahko bi rekli pravi mali dvorec v gorenjsko alpskem stilu :) Žalostno, da tako sameva. Načrtov zanjo je veliko, denarja pa malo.

Pritličje osrednjega dela Švicarije ima prav tako okrašene vogale. Tu je bila gostilna, tu so prirejali plese, tudi predpustnega.

Osrednji del in desni trakt Švicarije oziroma hotela Tivoli. Hotel je imel 48 postelj, restavracijo in velik vrt.

Sredi leta 1908. so na prostoru delno porušene Švicarije, postavili čudovito dvonadstropno stavbo, v slogu gorenjskih kmečkih hiš. Takratni modni trend v arhitekturi je bil gradnja v narodnem slogu. Tega je v veliki meri podpiral tudi takratni ljubljanski župan Ivan Hribar. Denar za gradnjo je prispevala mestna hiša, načrte pa arhitekt Ciril Metod Koch. Tako se je rodil hotel Tivoli, ki je nadaljeval tradicijo dobrega druženja, pri ljudeh pa je ostalo tudi staro ime, Švicarija

Levi trakt hotela Tivoli. V pritličju je trenutno umetniška postavitev v okviru 30. grafičnega bienala Ljubljana

Danes dvorišče hotela Tivoli zasedajo prostoživeče mačke.