Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)

Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.

Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.

Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani

Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.

Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu

Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca

Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.

Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani

Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.

Prvotni kamniti podest

Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile

Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke

Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.

Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču

Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani

Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo

Stransko spiralno stopnišče

Spiralno kamnito stopnišče

Štukatura na križno obokanem hodniku

Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja

Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.

Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče

Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja

Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju

Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger

Drevored pred dvorcem Novo Celje

Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje

Dvoriščna stran dvorca Novo Celje

Leseni portal dvorca na dvoriščni strani

Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto

Ko vstopiš v baročno cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, je kot bi vstopil v veliko torto. Tako se je pošalil naš vodič. In ni se veliko zmotil. Ob pogledu na razkošno štukaturo in poslikavo notranjosti v nežnih pastelnih barvah, se mi je zazdelo, da je ta torta bogato obložena z vanilijevo kremo. To pa obožujem. 😊

Šalo na stran. Cerkev sv. Roka so zgradili leta 1645. po veliki kugi, ki je razsajala tudi v teh krajih. Stoji v naselju Predenca, na manjši vzpetini od koder je lep pogled na Šmarje pri Jelšah in na okoliške hribe. Sprva je bila cerkev lesena. Največje spremembe je doživela s prihodom župnika Mateja Vrečarja (1702-1758). Bil je podjeten in dokaj premožen. Prideloval in prodajal je vino, imel je oljarno, usnjarno, izdeloval je tudi prenosne sončne ure.

S svojim premoženjem in z miloščino, ki so jo puščali romarji, je med leti 1738. do 1750. dal prenoviti notranjščino, ki jo lahko občudujemo še danes. Štajerski in bavarski slikarji in štukaterji so mojstrsko opravili svoje delo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi baročne oltarje, prižnico in klopi. Leta 1745. je dal Matej Vrečar s Kalvarijo povezati romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Roka. Tudi štirinajst kapelic in božji grob je ustvarila ista ekipa mojstrov kot cerkev sv. Roka.

Župnik Matej Vrečar je v svoji oporoki zapustil precej denarja za vzdrževanje kapelic na Kalvariji, vendar njegovi nasledniki očitno niso bili tako navdušeni nad umetnostjo. Kipe in slikarije so zanemarili in ti so začeli propadati. Na srečo pa so novodobni oblastniki v občini Šmarje pri Jelšah nad umetnostjo veliko bolj navdušeni. Našli so voljo in sredstva ter obnovili kapele in romarsko cerkev ter odprli še, meni eden lepših muzejev na Slovenskem, Muzej baroka.
Vredno obiska in ogleda. 😎

Freska na oboku ladje je posvečena Mariji s prizorom Marijinega vnebovzetja in kronanja. Fresko obdaja bogata štukatura in poslikava.

Osrednja freska na slavoločni steni predstavlja Marijo Brezmadežno

Freske na stropu prezbiterija predstavljajo prizore iz legende o sv. Roku.

Glavni baročni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta kipa sv. Valentina in sv. Blaža, nad njim v niši pa sv. Rozalija. Vsi štirje so zavetniki pred kugo. 

Stranski, baročni oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Boštjanu

Drugi stranski oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Jožefu

Orgle in letnica 1671. na korni ograji

Freska na severni steni ladje, sv. Janez Nepomuk

Baročna prižnica

Pogled na kor z orglami. Strokovnjaki niso povsem prepričani kateri mojstri so poslikali notranjost baročne cerkve sv. Roka. Omenjajo pa tri slikarje: Anton Lerchinger iz Rogatca, Jožef Claus iz Brestanice in Jožef Weittenhiller, ki je prišel z Bavarskega.

Rokokojsko štukaturo pripisujejo Johannu Rauchu in Franzu Reschu, ki sta v Šmarje pri Jelšah prišla z Bavarske.

Sv. Rok je zavetnik jetnikov in kužnih bolnikov

Osrednja freska na oboku prezbiterija predstavlja poveličanje sv. Roka. 

Baročna freska, sv. Frančišek Ksaverij

Oltar s Praškim Jezuščkom, Dete odeto v brokat.

Baročni Marijin oltar

Tla v cerkvi sv. Roka krasita mozaik in terac. Tlak je iz leta 1880. Letnica je vtisnjena v tla.

Cerkev je opremljena z lesenimi baročnimi klopmi, ki so okrašene z volutami

Zunanjost cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je zelo asketska. V primerjavi z razkošno baročno notranjostjo, je kot noč in dan. 😎

Glavni kamniti portal je nekoč krasil tudi kip, zdaj je ostala samo niša

Pogled na Kalvarijo, Šmarje pri Jelšah in cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji sredi starega mestnega jedra. Župnik Matej Vrečar je leta 1745. obe romarski cerkvi povezal s Kalvarijo.

Svete stopnice z božjim grobom so v štirinajsti in zadnji kapeli kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Kapela je bogato okrašena s freskami in štukaturami, ki so delo istih mojstrov kot pri cerkvi sv. Roka.

Baročna freska na banjasto obokanih svetih stopnicah

Obok s štukaturami, nad božjim grobom 

Mrtvi Kristus in angel, ki ga objokuje. Original je razstavljen v Muzeju baroka, ob vznožju kalvarije.

Lepotica iz 17. stoletja stoji ob romarski cerkvi sv. Roka. Hiša ima zidan spodnji del, nadstropje je leseno. Krasi ga izrezljani leseni gank z zunanjim lesenim stopniščem. Hiša je pokrita z dvokapno streho na čop. Hiša je bila dom ključarja.

Kalvarija, štirinajst baročnih kapelic in Božji grob

Nadstropno župnijsko gospodarsko poslopje s kozolcem na zadnji strani so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 2012. so stavbo obnovili in odprli enega lepših muzejev v Sloveniji, Muzej baroka 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Marijino svetišče na Sladki Gori

Slovenske Konjice

Vir: voden ogled

Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014

Register NKD

Zloženka - Sv. Rok, Občina Šmarje pri Jelšah, 2003