Moravče, prestolnica Moravške doline

Po jutranji megli, ki nas je spremljala na našem izletu, od Grobelj do Krašc, smo se opoldne ustavili v Moravčah, kjer nas je končno pričakalo sonce. V starem trškem jedru, v središču Moravške doline smo si, v baročnem kmečkem dvorcu, privoščili kavo pa še kaj. Nekateri kofetkamo hit, nekateri pa počas, če se izrazim v stilu bivšega smučarja Jureta Koširja. In tisti, ki smo kavo popili hitreje, smo se odpravili na raziskovanje središča Moravč, ki se je razvilo ob župnijski cerkvi sv. Martina. Okoli cerkve je spominski park s spomeniki v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Ker so nam prijazno odklenili cerkev, smo lahko pogledali baročno notranjost in občudovali slike slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Odmor za kavo je bil odlično izkoriščen 😎

Baron Jurij Vega (23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem - 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju) slovenski matematik, fizik, geodet, topniški častnik, meteorolog ... Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajec. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.

Župnijska cerkev sv. Martina v Moravčah. Prvotna cerkev je bila poznogotska iz konca 16. stoletja. Leta 1740. je dobila cerkev baročno preobleko. Po potresu, po letu 1895. je avstrijski arhitekt Raimund Jeblinger, obnovil cerkveno fasado in na novo pozidal zvonika, ki sta se v potresu porušila.

Baročna cerkev sv. Martina in mežnarija, visokopritlična zgradba iz 19. stoletja.

Sončna ura Friderika Barage, na zunanji strani cerkve sv. Martina. Na notranji strani so spovednice, ki so prav tako poimenovane po znamenitem slovenskem misionarju. 

Zunanja poslikava kapelice je delo slovenskega slikarja Alojza Čemažarja iz leta 1997.

Baročni glavni oltar sv. Martina, ob tronu sta kipa sv. Remigija in sv. Brikcija ter kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki je prizor Marijino kronanje. 

Enoladijska baročna cerkev z glavnim oltarjem sv. Martina. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje

Stranski baročni oltar sv. Antona Padovanskega z oltarno sliko Antona Cebeja iz leta 1761. Ob sliki sta kipa dveh puščavnikov, sv. Antona in sv. Pavla. 

Leseni oltar in kip Lurške Marije je ustvaril rezbar Andrej Rovšek. 

Baročni stranski oltar Marije Kraljice je izdelan iz marmorja. Procesijski Marijin kip je lesen. Barva oblačil se spreminja glede na čas bogoslužja. Na oltarju sta še kipa sv. Jožefa z Detetom in sv. Ignacija Lojolskega. Oltar je ustvaril beneški kipar Francesco Rotman. 

Baročna prižnica

Okrogla freska Marijino vnebovzetje in kronanje, na vogalih kupole so podobe štirih evangelistov. 

Orgle na koru so novejšega datuma, iz leta 1964. Leta 2005. so jih restavrirali in preuredili kor. Od starih orgel je ostala samo čudovita baročna omara.

Ni Plečnik, je pa njegov študent in diplomant arhitekt Janez Valentinčič, ki je avtor krstilnice iz leta 1961.

Stranski oltar Srca Jezusovega in kipa sv Roka in sv. Barbare

Niša z baročnim kipom sv. Avguština

Niša z baročnim kipom sv. Janeza Nepomuka.

Baročni stranski oltar sv. Lenarta s Cebejevo oltarno sliko in kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja

Oltarna slika sv. Lenarta je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (23. maj 1722. Ajdovščina - okoli leta 1774. kje je umrl ni znano)

Notranja poslikava kapelice Matere dobrega sveta

Sv. Ana z Marijo, ki jo uči brati. Poslikava kapelice Brezmadežne Device Marije

Gotska kapelica s piramidasto, zalomljeno streho in kipom Brezmadežne iz sredine 19.stoletja.

V starem trškem jedru Moravč je urejen Spominski park. Posvečen je padlim v drugi svetovni vojni. Poleg večjega spomenika, v spomin na 210 padlih in žrtvah NOB, sta še dva doprsna kipa na visokem podstavku. Na fotografiji je narodni heroj Jože Klanjšek - Vasja, komandant legendarne 14. divizije. Na visokem podstavku so verzi pesnika Kajuha. Spomenik je delo kiparja Julijana Renka iz leta 1976. 

Kamniti spomenik v obliki piramide z odrezanim vrhom, so postavili leta 1926, v spomin padlim v prvi svetovni vojni. Izklesala sta ga brata kamnoseka Franc in Ivan Mežnar. Stoji pred cerkvijo, v starem trškem jedru.

V kamniti spomenik je vklesano 144 imen padlih v prvi svetovni vojni. Odkrili so ga 10. oktobra 1926. Za spomenikom stoji kmečki baročni dvorec iz prve polovice 19. stoletja. 

Nadstropna zgradba z vogalnim stolpičem in balkonom nad glavnim vhodom je bila zgrajena med leti 1907. do 1911. Hišo je dala zgraditi Posojilnica in hranilnica Moravče. Stoji ob župnijski cerkvi sv. Martina.

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk

Vir: 

Register nepremične kulturne dediščine

zupnija-moravce.rkc.si

Wikipedija (Jurij Vega)

Mojster Zaprtega vrta

Obiskali smo še eno srednjeveško cerkvico v Moravški dolini. V bistvu je srednjeveški samo prezbiterij s kar dobo ohranjenimi freskami iz konca 15. stoletja. Leta 1837. so prezbiterij barokizirali in mu prizidali ladjo v obliki rotunde. Žal so pri tem uničili nekaj gotskih elementov pa tudi nekaj fresk. Večina se jih je pa le ohranila in že dolgih petsto let pripovedujejo svetopisemske zgodbe.

Gre za cerkev sv. Andreja, ki stoji v vasici Dole pri Krašcah in spada pod župnijo Moravče. V njej smo si ogledali srednjeveške freske, ki jih je ustvaril Mojster Zaprtega vrta s svojimi sodelavci.

Velika freska z motivom lova na enorožca v zaprtem vrtu. Ker ime glavnega freskanta ni znano, so ga poimenovali po tem motivu, Mojster Zaprtega vrta. V šilastih zaključkih fresk so naslikani pasijonski prizori. Pred vrati stoji nadangel Gabrijel, z rdečim ogrinjalom, palico in lovskim rogom. Sredi zaprtega vrta sedi Marija s samorogom v naročju. Z leve strani se proti vrtu spušča dete na križu. Poleg glavnih motivov je na freski tudi veliko simbolov. Vse skupaj pa je svetopisemska zgodba o Mariji in njenem čudežnem materinstvu.

Srednjeveška freska z motivom Kristusovega bičanja in sv. Martina, ki deli svoj plašč z beračem. Levo, spodaj je naročnikov grb na katerem sta hrib in lilija. Po tem grbu strokovnjaki sklepajo, da je bila naročnik plemiška družina Lilienberg, ki je imela svoj grad na bližnji Limbarski gori.

Sv. Andrej. 

Sv. Jurij z zmajem

Detajl freske na severni steni prezbiterija: Lov na enorožca v zaprtem vrtu. Vrt je obdan z obzidjem, ki simbolizira Marijino nedotakljivost. 

Srednjeveška freska s prizorom sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja, ki je rešil ladjo pred viharjem.

Baročni glavni oltar s sliko sv. Andreja, ki jo pripisujejo kranjskemu slikarju Leopoldu Layerju. Ob sliki sta kipa sv. Davida in sv. Janeza Krstnika. Glavni oltar je kvalitetna baročna umetnina iz leta 1741.

Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Klemena, papeža. Ob njem sta kipa sv. Petra in sv. Pavla. Leseni oltar je delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro.

Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Frančiška. Ob njem sta kipa sv. Agate in sv. Barbare. Oba stranska oltarja sta delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro. Nastala sta leta 1894. 

Obok prezbiterija je poslikan s svetniki in svetnicami, angeli in s cvetličnimi motivi

Križev pot je naslikal slikar Carl Gotzel. 

Baročna prižnica nosi letnico 1741. tako kot glavni oltar.

Cerkev sv. Andreja ima poznogotski, v začetku 16, stoletja s freskami poslikan, prezbiterij in nekaj mlajšo, okroglo baročno ladjo s kupolo. Cerkev krasi prostostoječi, kamniti zvonik

Ob barokizaciji cerkve sv. Andreja, je bilo uničenih nekaj fresk, slavolok, odstranili so rebra z obokov in sklepnike. Na severni steni so dozidali zakristijo. Ko so prebijali steno, da bi vstavili vrata, so uničili pomemben del zapisa, ki bi nam povedal kdo je naročnik in kdaj je freska nastala.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 

 

Vir: voden ogled
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 140, Ljubljana, 1984

Srednjeveško slikarstvo v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah

Krtina je vasica, ki leži blizu Domžal. V svojem starem vaškem jedru, na manjši vzpetini skriva pravi srednjeveški biser. To je poznogotska cerkev sv. Lenarta, ki so jo zgradili okoli leta 1500. Okoli cerkve so zgradili taborski zid in obrambne stolpe. Leta 1727. so obzidje znižali, od petih obrambnih stolpov stoji samo še eden, ki je cerkveni zvonik.

Cerkev sv. Lenarta je dvoranska cerkev s tremi ladjami, glavni oltar je z dvema stopnicama ločen od ostalega dela. Cerkev ima zvezdasto rebraste oboke, ki so nad glavnim oltarjem tudi poslikani. Ob glavnem oltarju sta še dva stranska gotska oltarja. Vsi trije oltarji so obdani s srednjeveškimi freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Freske se vsebinsko povezujejo, ob nastanku pa so se nadaljevale tudi na oltarjih. Nekaj fresk je poškodovanih, večina pa je v dobrem stanju. Kljub temu je več kot petsto let stara "srednjeveška galerija" vredna ogleda.

Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima tri ladje, ki so enako dolge, kar je edinstveno na slovenskem prostoru. Cerkev nima prezbiterija. Glavni oltar je za dve stopnici dvignjen nad ostalim delom cerkve. 

Glavni gotski oltar sv. Lenarta je izdelal Ivan Vurnik iz Radovljice, leta 1887. Ob osrednjem kipu sv. Lenarta sta kipa sv. Jedrt in sv. Apolonije. Na vrhu je manjši kip sv. Roka.

Cerkev sv. Lenarta na Krtini je križno-rebrasto obokana

Stranski gotski oltar Roženvenske Matere božje. Vsi kipi so leseni in pozlačeni. V niši na vrhi je kip sv. Florjana. Tudi ta oltar je izdelal Ivan Vurnik

Freska prikazuje Obiskovanje, Rojstvo in Poklon Svetih Treh Kraljev, ki je rahlo poškodovana. Freske so vsebinsko povezane. Govorijo nam zgodbo o Kristusovem življenju. 

Srednjeveška freska Poslednja sodba na južni steni cerkve sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah. V mandorli je podoba Kristusa sodnika. Na obeh straneh ga obdajajo apostoli. Osrednji prizor predstavlja Marijo in sv. Janeza Krstnika kot priprošnjika za mrtve, ki za njima vstajajo iz grobov. Eni gredo v nebesa kjer jih sprejme sv. Peter (spodaj levo), drugi padejo v peklensko žrelo pekla (spodaj desno). Freska je nastala okoli leta 1500.

Stranski gotski oltar sv. Janeza Nepomuka

Stranski, baročni oltar je posvečen Sveti Družini. Ob sliki sta dva zavita in pozlačena lesena stebra. Na desni strani je kip sv. Janeza Krstnika, na levi pa kip sv. Janeza Evangelista. V atiki je slika Marije z Detetom. Je najstarejši oltar v cerkvi. Nastal je konec 17. stoletja. 

Freska na vzhodni steni. Zgoraj sv. Janez Evangelist, Jezus, sv. Jakob in sv. Andrej. Spodaj sv. Lenart z donatorjem in Marija z otrokom.

Relikvije za glavnim oltarjem

Orgle z gotsko omaro in kor imajo letnico 1910. Orgle s sedmimi registri je izdelalo podjetje Bratov Zupan iz Kamne Gorice.

Križev pot, slike olje na platnu, je nastal leta 1846. Zanimivi so napisi, ki so v bohoričici. Slike in okvirje so restavrirali leta 1985.

Lesena vrata z zatrepom. Vhod na dvorišče cerkve sv. Lenarta

Rože pred cerkvenim obzidjem.

Strelna lina v cerkvenem obzidju, ki je danes znižano.

Detajl glavnega gotskega portala z letnico 1897 in okroglo okno z krogovičjem in barvnim steklom

Vhodni gotski portal

Stranski portal iz moravškega peščenjaka in letnico 1640. 

Kamniti neogotski portal z letnico 1897. 

Zvonik stoji samostojno in je vpet v nekdanje obrambno obzidje. Ob svojem nastanku je bil tudi v funkciji obrambnega stolpa. Vrh zvonika krasijo gotske bifore.

Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah.

Taborska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima danes nekoliko znižano obrambno obzidje


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 

Vir: voden ogled
zupnija-dob.rkc.si
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Ljubljana, 1984.