Piranske pešpoti - Seška pot

Približno sedem kilometrov dolga, krožna peš pot nas popelje od informacijskega centra v Portorožu, po Strmi poti, ki je resnično strma, in Senčni ulici, tudi ta ima veliko sence, do polotoka Seča, ki je poraščen z gozdom in oljčnimi nasadi, od koder je čudovit in spokojen pogled na Sečoveljske soline, Jernejev kanal in škver. Tam kjer stare ladje zopet zasijejo v vsej svoji nekdanji lepoti. 

Predno se z razgledne poti spustimo do škvera in se napotimo proti kampu Lucija, si velja ogledati tudi kamnite skulpture v Forma vivi. Na tem prostoru nastajajo že vse od leta 1961. V restavraciji Takamaka, ki mimogrede ni na rajskih Sejšelih, temveč v slovenskem kampu Lucija, si lahko privoščimo počitek ob dobri kavi ali pa čem drugem, izbira je velika pa tudi razgled na Portorož ni od muh. Od tu se ob portoroški marini, čez kanal Fazan, mimo portoroških vil, vrnemo na izhodišče pri avtobusni postaji Portorož.

Slikovita krožna Seška peš pot je zelo dobro označena.

Seška pot, krožna peš pot Portorož - Seča - Lucija - Portorož, je zelo dobro označena s kažipoti ali pa z manjšimi okroglimi znaki.

Pri bencinski črpalki, ob regionalni cesti Koper - Sečovlje, je Seška pot speljana skozi gozd

Naravni tunel na Seški peš poti

Oljčni nasadi na polotoku Seča. Olivnega olja nam ne bo manjkalo 😊

Zanimiva rastlina

Iz gozdnega predela Seče pridemo na razgledno pot s pogledom na Sečoveljske soline

Narava ustvarja, mi občudujemo 😍

Oljčni nasad

Pogled na Sečoveljske soline

Seška pot obdana z oljčniki

Jernejev kanal in Sečoveljske soline

Škver, restavriranje starih lesenih ladij. Tu je bilo tudi rimsko pristanišče. Ostanki njihovega pomola v obliki črke S so še vidni.

Pogled na portoroške hotele

Kamp Lucija, restavracija Takamaka in odlična kava

Drevored pinij pri portoroški marini

Kanal Fazan v Luciji

Seška krožna pohodna pot - zemljevid

Portoroške vile ob obali

Mogoče bi razpadajoči hotel, iz začetka 20. stoletja, nekdo obnovil in pokazal kako se je začel turizem v Portorožu. 


Podobno:

Od Lucije do rimskega pristanišča

Nova vas nad Dragonjo, vas kjer ima česen svoj praznik

Česen, ta zdravju zelo prijazna rastlina, ima tudi svoj praznik. Res, da si ga deli z vinom, ki ima precej več praznovanj po celi Sloveniji, a česen je zadovoljen tudi z enim. V slikoviti vasici Nova vas nad Dragonjo vsako leto v juliju priredijo Praznik vina in česna. Vaščani na svojih dvoriščih postavijo stojnico in prodajajo svoje pridelke. Na stojnicah ponudijo tudi različne jedi, ki jih pripravijo gospodinje in gospodinjci. Seveda tudi zabave ne manjka.

Ponosni vaščani nam razkažejo tudi svojo vasico s kamnitimi hišami in ozkimi gasami. V eni od njih so uredili etnološko zbirko, ki prikazuje življenje ljudi v starih časih. Poimenovali so jo Kapeločina hiša, po zadnji prebivalki, ki je v njej živela. V središču vasi stoji obzidana cerkev Rožnovenske Matere Božje, ki so jo postavili leta 1763. Prostostoječi zvonik so zgradili precej pozneje, leta 1896. Kapelo v obzidju pa 1910. Pravijo, da so zvonik zgradili z denarjem od prodaje česna, a vodnik pravi, da ima zgodba še dodatek. Velik delež denarja bi po dogovoru morala primakniti tudi tedanja občina Piran. Zvonik so zgradili, občinskega denarja pa od nikoder. Tako se je najbogatejši vaščan odločil in sam poplačal delavce za opravljeno delo, vaščani pa so mu plačevali po obrokih, vsako leto, ko so prodali česen. 😎

Večino opreme in kipcev, ki jih danes vidimo v cerkvi, so domačini in posamezniki kupili sami, marsikatero delo pa so opravili domači vaški mojstri.

Kamnita hiša s spahnjenco, na levi strani, je preurejena v etnološki muzej. Po zadnji prebivalki so jo poimenovali Kapeločina hiša. 

Komoda s stekleno vitrino

Kotiček s posodo v Kapeločini kuhinji

Krajevna skupnost Nova vas nad Dragonjo. V času praznika lahko ograjo uporabijo kot stojalo za česen. 😊

Dnevi vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo. Stojnica gostilne Na Burji.

Številne kite česna so za nekaj časa krasile dvorišča hiš v Novi vasi nad Dragonjo, potem pa so za vedno zapustile svoj dom in odšle s kupci 😎

Karjola

Nova vas nad Dragonjo, kamnite hiše in ozke gase. 

Nova vas nad Dragonjo

Cerkev Rožnovenske Matere Božje z zvonikom in kapelico v obzidju, ki so jo zgradili leta 1910. V njej je Marijin kipec. 

Veliki baročni oltar z oblečenim kipom Marije in Jezusa. Ob oltarju stojita kipa sv. Jožefa in sv. Matija

Enoladijska cerkev Rožnovenske Matere Božje je bila zgrajena leta 1763. Tlakovanje je še prvotno.

Lesena in poslikana korna ograja

Rožnovenska Mati Božja zavetnica cerkve v Novi vasi.

Srce Jezusovo

Sv. Rok in kuža. Legenda pravi, da se je sv. Rok okužil s kugo, medtem ko je pred njo reševal druge. Zatekel se je v kočo ob gradu kjer ga je našel grajski kuža in mu nosil hrano. Nekoč se je graščak odpravil za kužkom, našel sv. Roka. Odnesel ga je v grad kjer se je pozdravil. 

Kropilnik, star kot cerkev, 250+ let 

Na nekdanjem pokopališču ob cerkvi stoji kamnito znamenje z letnico 1898. ko so pokopališče prestavili na drugo stran cerkve.

Preden so zgradili zvonik je imela cerkev zvonik na preslico. Kamniti ostanek danes leži na travi, mogoče je to začetek lapidarija. 😎

Pogled na sosednjo vas. Padna v Šavrinskem gričevju

Foto zgodbe o Novi vasi:

Praznik v Novi vasi

Kapeločina hiša, vaški muzej

Vir:

Cerkev Rožnovenske Matere Božje v Novi vasi 1763-2013, 250 let, Aljoša Pucer, 2013

Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802

Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka

Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 

Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.

Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča

Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most

Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino

Gotska cerkev sv. Petra

Župnišče s freskami

Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)

Linhartov trg v Radovljici

Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine

Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina

Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 

Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.

Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822

Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)

Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 

Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata

Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.

Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 

Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske

Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 

Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici

Okenski okvir iz tufa in kovana mreža

Vhodni portal Linhartove rojstne hiše

Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu

Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)

Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi

Marilyn Monroe v Radovljici 😎

Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik

Radovljiški mački 💜

Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓

Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica

Srednjeveško obzidje

Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk

Vir: Register NKD

radolca.si

ks-radovljica.si

wikipedija