Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Grad v Slovenski Bistrici stoji v ravnini, v starem mestnem jedru. V času turških in kmečkih uporov je bil grad s svojimi stolpi in obzidjem del mestnega obrambnega sistema. Današnjo podobo je grad dobil v času, ko so bili lastniki grofje Vetter de Lile. V drugi polovici 17. stoletja so grad temeljito predelali. Na dvoriščni strani je dobil arkadna hodnika v pritličju in nadstropju. Pročelje so okrasili s pilastri, oknom in vhodnemu portalu pa so dodali okvirje iz sivega peščenca. Okoli leta 1700. so notranji prostori dobili štukaturno okrasje. Vse to lahko vidimo in občudujemo tudi danes.

Leta 1717. je Bistriški grad kupil grof Ignacij Marija Attems (1652. Ljubljana - 1732. Gradec). Ljubitelj arhitekture in umetnosti se je lotil notranje prenove gradu. V njegovem času je dobil grad razkošne stropne in stenske freske ter številne slike. Za razliko od dvorca Štatenberg, kjer avtor poslikav ni znan pa je bil to na Bistriškem gradu slikar Franz Ignaz Flurer (1688. Augsburg - 1742. Gradec). Flurer je bil pri svojem mecenu zaposlen od približno leta 1718. pa do 1732, ko je grof Attems umrl. V Bistriškem gradu je poslikal slavnostno dvorano, stopnišče in grajsko kapelo. Poslikal je tudi grad v Podčetrtku, v Brežicah in kar nekaj cerkva in kapelic. Danes bi rekli, da je imel slikar pri grofu redno zaposlitev s polnim delovnim časom. 😎

Portal, ki vodi na zunanje grajsko dvorišče je dal postaviti grof Attems med letoma 1717. do 1722. 

Pročelje Bistriškega gradu z glavnim portalom iz sivega peščenca, pilastri in trikotnim zaključkom z uro

Bistriški grad ima štiri trakte in prav toliko stolpov, ki obdajajo pravokotno notranje dvorišče.

Zadnji plemiški lastniki Bistriškega gradu so bili grofje Attems. V njihovi lasti je bil od leta 1717 do 1945.

Heraklej in Merkur nas pričakata v vhodni avli Bistriškega gradu. Kipa v naravni velikosti sta konec 17. stoletja krasila grajski park.

Plošča iz pohorskega marmorja je bila vzidana nad glavni vhod v grad. Na njej je letnica 1589. ko je bil lastnik gradu Janez Vetter. Na levi strani je njegov grb, desni pa je grb njegove žene. Vettri so bili lastniki Bistriškega gradu od leta 1584 do 1695.

Glava boga Jupitra, del rimskega nagrobnega spomenika iz 2. do 3. stoletja. 

Arkadni hodnik na notranjem grajskem dvorišču

Na grajskem dvorišču so arheologi odkrili temelje zgradbe in vodnjak. Umestili so ju v 13. in 14. stoletje

Arkadni hodnik je bil tudi v nadstropju. Ob prenovi so ga zasteklili. Stebri so še lepo vidni.

Zaprt arkadni hodnik v nadstropju

Franz Ignaz Flurer - poslikava velikega stopnišča na gradu Slovenska Bistrica

Poslikan strop velikega stopnišča, prva freska, F. I. Flurer

Poslikan strop velikega stopnišča, druga freska

F. I. Flurer je znan po slikanju krajin. Ena taka je na steni velikega stopnišča, kjer moški sedi v idilični pokrajini

Stropna freska obdana s štukaturo je nastala okoli leta 1700.

Poslikan, rebrasto obokan strop v eni od manjših sob. Mogoče je bila tu nekdaj kapelica

Slavnostna dvorana z grbom grofov Attems

Veličastna stropna freska nam pove, da je Slavnostna dvorana posvečena grškemu junaku Herakleju. Flurer I. F. je leta 1721. upodobil Heraklejev sprejem med olimpske bogove. Na ramenu nosi kij s katerim je premagoval zlo na Zemlji. 

Mojster mogočne grajske poslikave se je pod svoje delo tudi podpisal, Franz Ignaz Flurer. Nemški slikar, rojen leta 1688. v Augsburgu, umrl 1742. v Gradcu. 

Čudovita rokokojska peč iz 18. stoletja

Angeli na oboku grajske baročne kapele Matere božje, častijo Marijino Ime, F. I. Flurer, 1718-1721

Eden izmed medaljonov, ki krasijo kapelo. 

Bogata štukatura na oboku baročne grajske kapele

Kamniti oltar, ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja, v grajski kapeli

Flurerjeva poslikava obdana s štukaturo

Rahlo zbledela stenska freska prikazuje Sveto družino, F. I. Flurer 1718-1721


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

 

Vir: 

voden ogled z dr. Šerbeljem

dr. Ferdinand Šerbelj, Mecen in njegov slikar vabita v Bistriški grad, Franz Ignaz Flurer, baročni freskant in krajinar, Slovenska Bistrica, 2008

informativne table v sobanah

Dvorec Štatenberg in Ješovec

Iz Studenic nas je pot vodila v Makole kjer smo si ogledali dvorec Štatenberg. V prvi polovici 18. stoletja ga je, kot letni dvorec, postavila plemiška družina grofov Attems. Svoje glavno domovanje je imela ta štajerska veja Attemsov, v Gradcu. Dvorec Štatenberg ima štiri trakte, ki obkrožajo notranje dvorišče s parkom in vodnjakom. Nekoč so ga krasili tudi številni umetniški kipi. 

Od nekdanjega notranjega razkošja so ostale stropne freske in poslikave ter številne štukature. Grof Ignac Marija Attems je imel velik smisel za umetnost. Podpiral je umetnike in jih zaposloval na svojih številnih dvorcih. Na takratni Spodnji Štajerski so bili njegovi tudi grad Slovenska Bistrica, Dornava in Brežice. 

V glavni trakt, kjer je bivala družina, vodi dvoramno kamnito stopnišče. Skozi glavni vhod vstopimo naravnost v glavno dvorano. Ta ima na stropu lepo ohranjeno štukaturo, ki obkroža razkošno fresko. Levo in desno so sobane, ki so prav tako polepšane s štukaturo in freskami, krasijo pa jih tudi čudovite lončene peči. Na žalost, ko so bile v uporabi, niso ravno blagodejno vplivale na freske in slike. 😎

V vzhodnem povezovalnem traktu je baročna kapela, ki je umeščena v dve nadstropji. Če bi jo danes videl grof Ignac M. Attems, bi se verjetno zjokal. Ob zadnji obnovi je bila, milo rečeno, zelo nestrokovno obnovljena, vsaj kar se tiče poslikav.

Po ogledu obokane grajske kleti in degustaciji makolskih vin, smo se odpravili v bližnji Ješovec. Naselje v občini Slovenska Bistrica, v katerem od sredine 17. stoletja stoji cerkev sv. Treh kraljev. Gotska zunanjost s šilastimi okni, obdaja baročno notranjost. Cerkev ima banjasto obokano ladjo in prezbiterij z zlatim oltarjem iz leta 1680, ki sodi med največje tovrstne oltarje v Sloveniji. Oltarno sliko, Poklon sv. Treh kraljev, obdaja petnajst baročnih kipov v treh nadstropjih. 

Kulturna in sakralna dediščina Slovenije 💜

Vrtnice v parku dvorca Štatenberg

Osrednji in najvišji krak dvorca z dvoramnim stopniščem je bil namenjen družini grofov Attems. Krasijo ga pilastri in baročni okenski okvirji. 

Vhod v osrednji trakt z delno ohranjenim družinskim grbom, nas pripelje v glavno dvorano

Dvorec Štatenberg sestavljajo štirje kraki, ki obdajajo dvorišče s parkom. Poudarjen osrednji del trakta z atiko. Danes zaprt hodnik je bil prvotno odprt arkadni hodnik. Enako je v vseh treh traktih. 

Razkošna osrednja freska s štukaturo na stropu glavne dvorane. Pravokotna freska je posvečena znanosti in umetnosti.

Pravokotno fresko obdajajo štiri freske v obliki trapeza in so alegorija štirih elementov: zrak ...

... zemlja ...

... voda ...

... ogenj. Sredi freske je Zevs z grbom grofov Attems

Litoželezna peč kakršne so izdelovali v livarni na Dvoru pri Žužemberku

Od opreme, ki je krasila dvorec v času družine Attems, so ostale le čudovite peči v sobah. Verjetno je bilo takratno pohištvo podobno temu, ki danes krasi muzejske sobane dvorca

Barvite in razgibane stropne freske in štukature so ohranjene tudi v stranskih sobanah glavnega trakta. Na njih so prizori iz mitologije. 

Ste za kavico 😊

Nekoliko bolj resno opremljena "lovska" soba

Vrata omarice krasi glava lovskega psa

Muzejska soba s pridihom Benetk 😎

Štukatura na stropu s sadjem in rastlinjem

Stari gramofon

Rokokojska peč pri kateri so se greli že Attemsi 😊

Barvita stropna freska z mitološkim prizorom.

Obokana vinska klet ponuja pokušino makolskih vin. Zanjo skrbi Društvo vinogradnikov Makole, od leta 2001.

V vinski kleti si lahko ogledamo risbo prvotnega gradu Štatenberg. Stal je nekaj kilometrov stran od današnjega dvorca, v kraju Stari Grad v občini Makole.

Dvorec Štatenberg stoji v občini Makole. Zgrajen je bil okoli leta 1740. po načrtih italijanskega arhitekta Camesinija in po naročilu grofov Attems

Park z bajerjem in prostorom za prireditve ob dvorcu Štatenberg

Dvorec Štatenberg stoji na manjši vzpetini. Zaradi konfiguracije hriba, glavni vhod s strani glavnega trakta, ni bilo možno zgraditi. 

Pritlična, triosna hiška z dvokapno streho iz začetka 20. stoletja

Cerkev sv. Treh kraljev v Ješovcu, je današnjo zidano podobo dobila leta 1648. 

Glavni baročni oltar je iz leta 1680. z oltarno sliko Poklon sv. Treh kraljev. Je eden večjih zlatih oltarjev pri nas. Poleg oltarne slike, ga krasi še petnajst baročnih kipov svetnikov.

Banjasto obokan prezbiterij. Osrednja poslikava predstavlja Brezmadežno z angeli. V manjših poljih so štirje evangelisti. Strokovnjaki menijo, da se pod Brezmadežno skriva stara, kvalitetnejša poslikava

Enoladijska cerkev z baročnimi oltarji

Stranski baročni oltar posvečen sv. Rozaliji, je iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar posvečen Žalostni Materi božji, iz prve polovice 18. stoletja

Stranski baročni oltar


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Jože Curk, Slovenska Bistrica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 12, 1968