Pohod od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim

5. junija 2021. smo se odpravili na voden pohod po delu evropske pešpoti E6, od Grosuplja do Županove jame in Tabora nad Cerovim. Približno 14 kilometrov dolgo pot smo začeli pred železniško postajo Grosuplje. Pot nas je vodila po Kolodvorski cesti, pod mogočnimi krošnjami dvostranskega drevoreda, ki so ga zasadili na začetku 20. stoletja. Za trenutek smo se ustavili pri slovensko ameriškem pisatelju Louisu Adamiču, nato pa mimo knjižnice proti Grosupeljskemu polju. 

Slikovita pešpot nas je vodila mimo travnikov, pašnikov in po prijetno senčnatih gozdnih poteh. Naravnih in kulturnih znamenitosti je na tej poti zelo veliko. Na treh največjih smo se za dobro uro tudi ustavili in se z vodičem po njih tudi sprehodili. Oziroma tisti, ki so hoteli. Ustavili smo se v Vodomčevem gaju, nekateri so si ogledali Županovo jamo, za konec pa smo se sprehodili po odlično ohranjenem in lepo obnovljenem proti turškem Taboru nad Cerovim. Srednjeveško obzidje obkroža cerkev sv. Nikolaja iz 13. stoletja. Slavoločna stena je prekrita s čudovitimi freskami, ki so delo mojstrov iz Senja. 

Pohod od Grosuplja do Županove jame, je krožna pot, ki se začne in konča v Grosuplju. Približno 14 kilometrov, če ne upoštevamo oglede treh znamenitosti. Slikovita pot, čudovite naravne in kulturne znamenitosti in super prijazne vodičke. Zelo priporočam.

Simbol občine Grosuplje spominja na črko G. Osnova zanj je bila halštatska živalska svastika s štirimi konjskimi glavami. Našli so jo na Magdalenski gori.

Louis Adamič se je rodil 23. marca 1898. v dvorcu Praproče pri Grosupljem. Bil je pisatelj in politik. Že kot mladoleten se je odpravil v Ameriko in se večkrat vračal domov. Umrl je nasilne smrti 4. septembra 1951. Milford, New Jersey. Doprsni kip na visokem podstavku stoji na ploščadi med Adamičevo in Kolodvorsko cesto. Kip je delo Staneta Keržiča (1918-1969), iz leta 1956.

Grosupeljsko polje, pohodna pot nas vodi proti Slivnici.

Pod manjšo vzpetino na kateri leži vas Spodnja Slivnica je železniška postaja.

Simpatična, pritlična zgradba železniške postaje Spodnja Slivnica na progi Grosuplje - Kočevje.

Še kratek pogled nazaj, na Grosupeljsko polje in gremo naprej

Spodnja Slivnica - pritlična hiša z bivalnim podstrešjem in dvokapno streho na čop iz prve polovice 20. stoletja. 

Med travniki, pašniki in skozi gozd nas vodi peš pot od Spodnje Slivnice do Vodomčevega gaja. 

Na pročelju lesenega paviljona so postavljena različna debla dreves, ki jih lahko najdemo na tem področju. Učimo se spoznavati različna drevesa 😊

Vodomčev gaj, Cerovo 3 - leseni paviljon z učilnico in info točko. 

Vodomčev gaj z leseno opazovalnico. Prava učilnica v naravi.

Pogled proti Spodnji Slivnici

Cerovo

Cerovo, staro vaško jedro z info točko, klopmi in pitno vodo

Vodnjak z dvokapno streho in lesenim kolesom

Lesena hiška v gozdu nad Županovo jamo

Sprva jamarski dom, potem gostišče, danes bolj razstavni prostor

Vodnjak in klopi pred Županovo jamo. Nekaj časa so jo imenovali tudi Taborska jama.

Stopnice vodijo v Županovo jamo

Spominska plošča na skali pred Županovo jamo. Jože Perme je kraško jamo odkril leta 1926. V tistem času je bil župan, od tod ime Županova jama. Perme je zaznal, da bo jama prava turistična atrakcija. Odkrival je nove sobane, dal napeljati elektriko in številne stopnice, po katerih se obiskovalci spuščajo med kapniki.

Vhod v Županovo jamo. Prva sobana je Ledenica. Pravijo, da ji ime pristoji tudi v poletnem času 😊

Razstava v jamarskem domu. Župan Jože Perme, ki je odkril jamo in lestev, škornji ter vrv iz tistega časa, torej iz leta 1926

V gozdu nad jamarskim domom in nad cesto je zavarovana odprtina kjer je Jože Perme odkril kraško jamo. Ta je nad osrednjo jamo, ki jo imenujejo Permetova jama

Znamenje ob poti na Tabor Cerovo

Tabor Cerovo, obzidje s strelskimi linami iz konca 15. stoletja in del zvonika taborske cerkve sv. Nikolaja.

Vhodni, polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati

Detajl kovanih vhodnih vrat

Vhod v cerkev sv. Nikolaja, desno vhod v mežnarijo, ki so jo uredili v nekdanjem obrambnem stolpu

Gotska slavoločna stena s freskami, ki krasijo cerkev sv. Nikolaja že petsto let. Ustvarili so jih v prvi polovici 16. stoletja, freskarski mojstri iz Senja. Obod slavoločne stene je poslikal Matej Sternen, leta 1897. kot kaže napis v cerkvi.

Detajl slavoločne stene s freskami in podobo Boga očeta. Ob njem sta Abel, ki daruje jagnje in njegov brat Kajn s hudičem

Detajl slavoločne stene. Freska prikazuje Marijo s plaščem.

Križno obokan strop prezbiterija s cvetličnimi motivi

Čudoviti zlati baročni oltar taborske cerkve sv. Nikolaja je iz druge polovice 17. stoletja. V osrednji niši je leseni kip sv. Nikolaja. 

Kamnita menza glavnega oltarja

Križev pot je, leta 1842, naslikal kranjski slikar, iz Layerjeve šole, Gašpar Luka Goetzl (1782-1857). Današnji križev pot je kopija, saj so originalnega ukradli. Kasneje so našli zakopane slike, vendar so bile zelo poškodovane in jih niso mogli restavrirati. Žal.

Tlak v ladji cerkve sv. Nikolaja

Ozko, gotsko okence na prezbiteriju cerkve sv. Nikolaja.

Leseni obrambni hodniki na notranji strani obzidja. Na tleh so vidni temelji treh kašč v katere so kmetje shranjevali živila.

Notranji leseni obrambni hodnik. Tabor Cerovo s cerkvijo sv. Nikolaja in obzidjem so temeljito obnovili na prelomu 20. v 21. stoletje.

Strelna lina v obrambnem obzidju iz katere se danes vidijo drevesa. V času turških vpadov so drevesa posekali. 

V enem od treh obrambnih stolpov so konec 19. stoletja uredili stanovanje za mežnarja. Njegovo črno kuhinjo lahko vidimo še danes. V okrogli sobi pa si lahko ogledamo razstavo o turških vpadih pri nas.

Edinstvena znamenitost, ki stoji v naravni kotlini pod taborom je votlina sv. Antona Puščavnika. Zgradili so jo domačini konec 19. stoletja. Ob njej je tudi zvonček želja. Pravijo, da kar pogosto cinglja, kako pa je z izpolnjenimi željami, to je še skrivnost. 😊

V Ponovi vasi pri Grosuplju smo se razveselili štorklje. 💙

Ponova vas pri Grosuplju. Štorklja si je izbrala dom ob lepi vaški hiši, najverjetneje iz začetka 20. stoletja

Grosupeljski konjiček krasi krožišče.

Vir: voden pohod Grosuplje, Spodnja Slivnica, Vodomčev gaj, Cerovo, Županova jama, Tabor nad Cerovim

zloženka Tabor nad Cerovim, 2018

Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, dr. Stane Mikuž, 1978

Portogruaro

Italijansko mestece Portogruaro je nastalo okoli leta 1140, ko je takratni škof dodelil ribičem kos zemlje ob reki Lemene. Zgradili so si hiše in naselje se je začelo počasi širiti. Danes mesto leži na obeh bregovih reke. Mi smo se odpravili na ogled starega mestnega jedra s čudovitimi palačami v gotsko renesančnem slogu. Velika znamenitost mesta je gotska mestna hiša, na Trgu Republike, po kateri so se zgledovali tudi meščani našega Kopra, ko so gradili svojo mestno hišo. Ob mestni hiši stoji kamniti vodnjak žerjavov. Na dveh, različno velikih kamnitih ploščah, stoji vodnjak iz leta 1494, na njem pa dva žerjava, simbol mesta Portogruaro. Žerjava sta bila izdelana leta 1928. saj so prejšnja dva, leta 1917. pretopili in uporabili za izdelavo topov.

Daleč naokoli je viden romanski zvonik katedrale sv. Andreja. Njegova posebnost je, da se v slogu stolpa v Pisi, tudi on vsako leto malo bolj nagne in je malo bolj poševen.  Ob reki Lemene si je vredno ogledati Ribiško kapelo in še vedno delujoča in obnovljena dva mlina iz 12. stoletja. Taka častitljiva starost jima dovoljuje, da delujeta bolj v muzejske namene 😎

Toliko smo si v treh urah (plus čas za vedno dobro italijansko kavo) ogledali mi. Verjamem pa, da čudovito staro mestno jedro Portogruara, skriva še marsikaj zanimivega.

59 metrov visoki, poševni zvonik cerkve sv. Andreja v Portogruaru, je ena izmed znamenitosti mesta

Zasnova cerkve sv. Andreja sega v 10. stoletje

Krilati beneški lev. Portogruaro je bil okoli tristo let pod beneško oblastjo. Od leta 1420.

Na reki Lemene že od 12. stoletja stojita mlina, ki še danes delujeta a bolj v muzejske namene

Palača ob reki Lemene, v starem mestnem jedru Portogruara

Reka Lemene in mlina še z druge strani

Ribiška kapela na obrežju reke Lemene. 

Notranjost ribiške kapele z božjim grobom

Čudovita gotska palača v kateri je mestna hiša Portogruara. Leta 1265. so zgradili osrednji del, dve stranski krili pa so dodali v 16. stoletju. 

Osrednji del mestne hiše s kamnitim stopniščem in balustrado

Žerjav je maskota italijanskega mesta Portogruaro. Dva krasita tudi kamniti vodnjak ob mestni hiši na Trgu Republike. Vodnjak, ki stoji na dveh osmerokotnih ploščah je iz leta 1494. Žerjava sta precej mlajša, iz leta 1928. Prejšnja sta končala žalostno. Leta 1917. so ju pretopili in uporabili pri proizvodnji topov 😠

Trg Republike - Piazza della Repubblica z gotsko mestno hišo in spomenikom, ki je posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Ob našem sobotnem obisku je bil na trgu sejem starin. 

Niz palač ob Trgu Republike in poševni zvonik, ki se vsako leto nagne za nekaj milimetrov, saj se zemlja pod njim ugreza.

Tolkalo na vratih ene od mestnih palač ima obliko glave indijanskega poglavarja.

Steber z beneškim krilatim levom

Srednjeveška vrata v staro mestno jedro, vrata sv. Janeza oziroma Porta San Giovanni, zgrajena sredi 12. stoletja.

V pritličju mestne hiše v Portogruaru so postavili Jezusovo rojstno mesto Betlehem. Simpatične hiške, ljudje pri različnih opravilih, kot je peka kruha

Veseli december v Portogruaru in Betlehem v malem

Druženje ob dobri hrani

Stiskalnica grozdja

Jaslice v mestni hiši v Portogruaru

Stranski oltar s kopijo slike slikarja Giovannija Battista Cima (1459-1517) iz Conegliana., ki jo je naslikal leta 1504. Kopija je nastala v 19. stoletju. Naslikal jo je Eugenio Bono. Original se nahaja v Britanskem muzeju v Londonu. V obdobju pomanjkanja jo je cerkev prodala za 1800 funtov.

Slika Marija z detetom, ob njej sv. Rok s kužkom in sv. Sebastjan. Na dnu slike je veduta mesta Portogruaro. Nastala je v prvi polovici 17. stoletja. Pripisujejo jo šoli italijanskega slikarja Jacopa Palme Mlajšega (Benetke 1544-1628)

Brezmadežna, ob njej sv. Ana in sv. Florjan. Slika je nastala leta 1718. Slikar, Gregorio Lazzarini (Benetke 1665. - Villabona 1730.) Pred oltarno sliko je leseni kipec sv. Antona Padovanskega, ki je nastal okoli leta 1901. Avtor je kipar in rezbar Valentino Panciera Besarel (Astragal 1829. - Benetke 1902.)

Tudi ta oltarna slika, Jezusovo vstajenje, je plod šole Jacopa Palme Mlajšega, iz konca 16. stoletja. 

Oltarno sliko v prezbiteriju, Predstavitev Jezusa v Templju, je naslikal slikar Giovanni Martini (1455-1535. Udine), leta 1515.

Kor z orglami v prezbiteriju. Na petih slikah so prizori iz življenja sv. Andreja. Nastale so v 16. stoletju, slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Leseni bralni pult oziroma ambon podpirajo angeli

Stranski oltar Svetega križa. Križani je iz 14. stoletja.

Luigi Strazzabosco (Padova 1895. - 1985.) je leta 1964. ustvaril kamniti reliefni stranski oltar z Jezusom v središču in s prizori iz njegovega življenja. 

Nad Portogruaro se počasi mrak spusti in prižgejo se novoletne luči 😊

Veseli december v Portogruaru

Praznično okrašena mestna hiša

Kamniti grb mesta Portogruaro z zvonikom in žerjavoma. Gruaro pomeni žerjav


Povezan izlet v Benečijo:

Conegliano in Pablo Picasso

Vir: comune.portogruaro.ve.it
bibione.com
parrocchiadisantandrea.it