Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010

Grad Strmol na Gorenjskem

Gorenjski grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba pri Cerkljah na Gorenjskem. Prvotni lastniki so bili vitezi Strmolski, po katerih se grad imenuje še danes. Kdaj in kje natančno, se mnenja med strokovnjaki še krešejo in usklajujejo. Sredi 15. stoletja je dal grad na novo pozidati Franc Rain. Na pročelju je lepo ohranjena freska z njegovim grbom. Med zanimivimi lastniki je bila tudi fužinarska družina Zois. Grad so kupili v dobri veri, da bodo lahko v bližnjem hribu izkopavali rudo. Ko se je izkazalo, da rude ni, so grad po enem letu prodali.
Zadnji lastnik gradu Strmol je bil podjetnik Rado Hribar. Med drugim je imel v lasti ljubljansko tovarno Pletenina in znamenito, še danes živečo, sladko tovarno Šumi. Grad je kupil leta 1936. in ga s pomočjo arhitekta Mihe Osolina (1888-1956), temeljito prenovil. Hribar je bil strasten zbiratelj umetnin in starin, tako da je grad dodobra opremil s starim pohištvom, umetniškimi slikami, med drugimi je tu visela tudi slavna Kofetarica, slikarke Ivane Kobilca in številnimi kipi in kipci.
Po drugi vojni so oblasti grad nacionalizirale. Po osamosvojitvi Slovenije, so Hribarjevim potomcem grad vrnili. Danes z njim upravlja protokol RS. Na srečo se je večina notranje opreme ohranila. Grad se uporablja v protokolarne namene, sobe pa oddajajo tudi navadnim smrtnikom. Malce bogatejšim 😎 Vsi ostali pa si ga lahko ogledamo.

Grad Strmol na Gorenjskem

Severna stran gradu Strmol kjer je danes glavni vhod 

Široki vhodni portal na severni strani gradu in obrambni stolp. Kamniti portal je iz tufa.

Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba. Dvorišče pred vhodom v grad ima troje vhodov. Eden izmed njih vodi na Dvorjanski hrib

Kip ženske s kužkom na kamniti ograji, ki obkroža severno dvorišče

Glavni portal na severni strani gradu.

Rado Hribar, zadnji lastnik gorenjskega Strmola, je bil strasten zbiralec starin in umetnin. Na srečo se je veliko teh predmetov ohranilo.

Rado Hribar v viteški opravi in grad Strmol, ko je bil glavni vhod na južni strani. Sliko naj bi leta 1937. naslikal Božidar Jakac.

Razvejano stopnišče

Rdeči salon z umetniškimi slikami v pritličju gradu Strmol

Manjša lesena, viseča omarica z intarzijo

Miza in stoli iz začetka 20. stoletja. Tudi preproge v sobanah so neprecenljive. TV je novejši eksponat 😊, saj grajske sobane danes tudi oddajajo. 

Ena od spalnic

Kovaška umetnina, lestenec na hodniku

Stene hodnikov krasijo pisani krožniki

Lesena omara z angeli, iz 18. stoletja, v zlatem salonu

Baročni zlati salon

Kamin

Črna omarica z manjšimi predali

Spalnica Ksenije Hribar

Lepotilna mizica in počivalnik

Salon

Moška spalnica

Plafonjera

Grajski salon s klavirjem

Kipec dveh angelov, ki držita grb

Kamin okrašen s kamnitimi pasjimi glavami

Jedilnica in slika "Žena, ki lupi krompir" iz leta 1947. Avtor je slikar Anton Gojmir Kos (1896-1970)

Kotna vitrina in kopija slike "Gosja pastirica", slikarke Ivane Kobilca (1861-1926). Original je razstavljen v ljubljanski Narodni galeriji

Lesena omarica za shranjevanje pijač. Vratca so okrašena z reliefom zgodbe o Martinu Krpanu.

Jedilnica v obokanem prostoru v kleti

Lesena skrinja in kipec fanta z mandolino

Pogled v rdeči salon z južnega vrta

Kamniti barvni relief, Jezusovo kronanje s trnovo krono

Pogled z zgornjega grajskega vrta, na ribnik in manjši pomol

Ohranjena freska in sončna ura, na južnem grajskem pročelju. Na freski je dvojni grb družine Rain, ki je bila lastnica gradu sredi 15. stoletja.

Kvadratna fontana na zgornji terasi

Kamniti portal iz tufa, vodi na vrt s fontano, na zgornji terasi

Spominska plošča v spomin zadnjima lastnikoma gorenjskega gradu Strmol, Kseniji in Radu Hribar

Kamniti vodnjak na zgornji terasi

Strelna lina

Vrt na spodnji terasi, izven grajskega obzidja, kjer je bil sprva glavni vhod

Stopnišče, ki povezuje zgornjo in spodnjo teraso

Tudi toplar ob ribniku je del posestva gradu Strmol

Lokvanj

Zapornica na ribniku

Lipov drevored, skozi katerega se do gradu pride z avtom. Na nasprotni strani vodi do gradu pešpot. 

Nekdanji hlevi za konje

Nekdanja pristava je danes kavarna

Na stenah v kavarni visijo osebne fotografije zakoncev Hribar

Krokodilček je bil hišni ljubljenček Ksenije Hribar. Menda se je z njim sprehajala tudi po ulicah Ljubljane. Fotografija v kavarni.


Povezano:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled
Nika Leben, Grad Strmol na Gorenjskem, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 216, Zbirka vodnikov, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana 2013