Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Na koncu ozke in slikovite doline Janeza Krstnika, je proti koncu 12. stoletja začela nastajati Žička kartuzija. Ime je dobila po bližnjem kraju Žiče pri Slovenskih Konjicah na Štajerskem. Kartuzijanski red izhaja iz Francije in Žička kartuzija je bila prva, ki je nastala izven matične države. Nekaj časa je bil tu tudi sedež glavnega priorja.

Žička kartuzija je bila sestavljena iz zgornje in spodnje kartuzije. Spodnja se je nahajala v Špitaliču. Tu so živeli in delali laični bratje. Ukvarjali so se z oskrbo menihov, imeli so tudi bolnišnico, hospital, po kateri je kraj dobil ime. V zgornjem samostanu je v miru in samoti živelo in delalo dvanajst menihov s priorjem. Podobno kot Jezus in dvanajst apostolov.

Približno dva kilometra stran, da hrup ne bi motil menihov, je nastal zgornji samostan, od katerega se je nekaj ohranilo do danes. V središču je bila mogočna redovna cerkev sv. Janeza Krstnika. Ob severno steno so bile prislonjene: knjižnica v kateri so hranili okoli dva tisoč knjig, ki so bile ročno pisane na pergament. Poleg knjižnice je stala kapiteljska dvorana z manjšim oltarjem, ki je viden še danes, kuhinja in skupna jedilnica, ki so jo uporabljali ob nedeljah in večjih praznikih. Kartuzijanski menihi so bili na pol puščavniški red. Njihova glavna naloga je bila biti v miru in samoti svoje celice. Ob obzidju je imel vsak od njih svojo hišico s pogledom na vrt, ki ga je vsak sam obdeloval. Ker je bil ob kartuziji potok, je imela vsaka hiška napeljano tudi vodo. Tu so menihi v samoti in tišini živeli in delali. Enkrat na teden so se srečevali v kapiteljski dvorani, v cerkvi ali pa na sprehodu po okoliških gozdnih poteh.

Tako je bilo vse do 15. stoletja, ko so Turki zašli tudi v to samotno in odmaknjeno dolino. Skoraj  popolnoma so uničili spodnji samostan, preživela je samo gotska cerkev, delno pa tudi zgornjega. Zaradi turških vpadov, so zgornjo Žičko kartuzijo dodatno utrdili, samostanski bratje pa so se tudi preselili vanjo.

Žička kartuzija je delovala do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil tudi ta samostan. Odtlej je sameval in propadal. Marsikateri kamen od tu je šel za gradnjo stanovanjskih hiš v okolici in vse do Slovenskih Konjic. V novi Sloveniji je Žička kartuzija znova oživela. Menihov tu ni več. Čedalje bolj jo oblegajo domači in tuji turisti. V južnem traktu je stalna razstava o zgodovini kartuzije. Na koncu arkadnega hodnika je lončarska delavnica, v nekdanjem obrambnem stolpu pa Zeliščna lekarna. Na koncu se odpravimo še v najstarejšo gostilno Gastuž, na odlično kavo ali kaj drugega, saj imajo pestro ponudbo jedi in slaščic.

Žička kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja. Zgradili so jo v ozki dolini, na levem bregu Žičnice. V stolpu na skrajni levi strani je bila kapela z zunanjim vhodom v katero so lahko vstopale tudi ženske. V kartuzijo niso smele. Stolp na desni, ob današnjem vhodu, so imenovali Ribji stolp, ker so v njegovih kletnih prostorih shranjevali ribe

Gastuž, najstarejša gostilna. Postavili so jo v 15. stoletju

Gastuž v objemu narave, z veliko leseno teraso, vabi na kavo in odlične sladice, da o blaženem miru niti ne govorim 😊

Ohranjen del srednjeveške poslikave na stranski fasadi Gastuža

Danes glavni vhod v Žičko kartuzijo, nekoč pa je bil tu manjši prehod, ki je vodil na zeliščni vrt

Obnovljeni južni trakt Žičke kartuzije. V njem so razstavni prostori in Otakarjeva peninska klet. V obokanih kletnih prostorih zorijo konjiške penine.

Južni trakt Žičke kartuzije

V ravninskem delu Žičke kartuzije je stala mogočna gotska, redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je redovni zavetnik in patron Žičke kartuzije,

Ob severni steni redovne cerkve sv. Janeza Krstnika je bila bogato založena knjižnica. V njej je bilo okoli dva tisoč knjig iz različnih ved. Bile so pisane na pergamentu, tiskanih pa ni bilo. Tako so, ob obisku Žičke kartuzije, zapisali oglejski vizitatorji.  

Visoki gotski, šilasti okni s krogovičjem

Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila enoladijska. Ob prezbiteriju je bil prostor za redovne menihe, ob glavnem vhodu pa je bil s pregrado ločen del za redovne brate.

Romansko, polkrožno okno v severni steni redovne cerkve

Glavni vhod v redovno cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji

Detajl Otakarjeve kapele ob prezbiteriju

Manjše, šilasto, gotsko okno v Otakarjevi kapeli

Štajerski mejni grof Otakar III je bil ustanovitelj Žičke kartuzije. V tej kapeli je bil, skupaj z ženo in sinom, tudi pokopan. Danes je grob prazen.

Poleg glavnega vhoda je imela cerkev sv. Janeza Krstnika, na severni strani še dva stranska vhoda. Eden je bil povezan z malim križnim hodnikom. Tu so v cerkev vstopali očetje menihi, Svoj prostor so imeli ob prezbiteriju. Drugi vhod je bil namenjen redovnim bratom, ki so imeli s posebno pregrado, od menihov, ločen prostor

Stranski vhod v cerkev, ki je bil povezan z malim križnim hodnikom

Nadstropni trakt z oboki v pritličju je nastal na začetku 15. stoletja in se je v celoti ohranil. 

Gotski sklepnik, ki je krasil cerkveni obok, je danes na pročelju arkadnega trakta. Na njem je upodobljen vol, ki je simbol evangelista Luke.

Prostor kjer je bila skupna jedilnica in kuhinja. Ohranila se je romanska odprtina in lina skozi katero so iz kuhinje podajali hrano v jedilnico. Kuharji vanjo niso smeli. Menihi so jo uporabljali samo ob nedeljah in ob večjih praznikih. Ostale dni je vsak sam živel in do 13. stoletja si je tudi vsak sam pripravljal hrano v svoji hiški z vrtom. Kartuzijani so bili na pol puščavniki. 

Gospodarsko poslopje z arkadnim dvoriščem, ki je bil nekoč del velikega križnega hodnika.

Veliki arkadni hodnik

Najmogočnejši okrogli obrambni stolp, s skrilasto strmo streho, je postavljen visoko na pobočje hriba. Večina obrambnega zidu in stolpov, ki jih vidimo danes, so iz 15. in 16. stoletja, nastali zaradi turških vpadov. 

Dobro ohranjena  gotska pokopališka kapela z letnico 1469. 

Vhod v pokopališko kapelo in sklepnik z ribo

Maketa nekdanje mogočne Žičke kartuzije z redovno cerkvijo sv. Janeza Krstnika, velikim in malim križnim hodnikom in 12 hišic, ki so bile povezane z malim križnim hodnikom in stranskim vhodom v cerkev. Vsaka hiška je imela svoj vrt. Ker ob obzidju teče potok, je imela vsaka hišica tudi napeljano tekočo vodo. Tako so redovni menihi živeli na pol puščavniško življenje

Del nekdanjega obrambnega obzidja s stolpom v katerem je danes trgovinica z zeliščnimi proizvodi iz Žičke kartuzije

Tik ob severni steni cerkve je bila kapiteljska dvorana z oltarjem, kjer se je dvanajst menihov in prior posvetovalo in modrovalo. 😎

Nekdanji obrambni stolp s piramidno streho

Domača, naravna, zeliščna lekarna v enem od obnovljenih obrambnih stolpov v Žički kartuziji.

Zeliščni napitki in lutka v kartuzijanskem oblačilu

Degustacija zeliščnih napitkov v prodajalni Žičke kartuzije

Glavni, romanski portal cerkve Marijinega obiskanja v Špitaliču. V luneti je Jagnje s križem.

Detajl glavnega portala. Jagnje s križem v luneti

Osnova cerkve Marijinega obiskanja je iz konca 12. stoletja. Bila je središče spodnjega samostana, kjer so živeli in delali bratje laiki. Gotska cerkev je edino kar je ostalo od spodnjega samostana Žičke kartuzije. V 19. stoletju so cerkev povišali in dodali zvonik.

Lep strešni jahač na cerkvi Marijinega obiskanja v Špitaliču

Stranski vhod v cerkev je malo skromnejši. Ima samo en par stebrov s kapiteloma, ki se na vrhu združita v en lok.

Župnišče

Špital pri Slovenskih Konjicah je razloženo naselje ob potoku Žičnica. V 12. stoletju je bil tu spodnji samostan Žičke kartuzije. Samostanski laični bratje, ki so skrbeli za gospodarski del kartuzije, so imeli tudi bolnišnico, hospital. Od tu ime kraja, Špital.

Osnovna šola in vrtec v Špitaliču ima bolj malo otrok. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Marijino svetišče na Sladki Gori 

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto 

Slovenske Konjice

Vir: voden ogled Žičke kartuzije

Marijan Zadnikar, Žička kartuzija, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 34, Zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana, 1973

Nataša Golob, Kulturna dediščina Žičke kartuzije, Občina Slovenske Konjice, 2007

Grad in vinska klet Dobrovo v Goriških Brdih

Dobrovo je naselje z največ prebivalci v Goriških Brdih. Dobrih štiristo jih je in večina se ukvarja z vinogradništvom in sadjarstvom. Združeni so v največji zadružni vinski kleti v Sloveniji, ki je nastala leta 1957. Danes zelo uspešno trži različna vina, med glavnimi pa je Rebula. Klet Brda smo si ogledali tudi mi in res je fascinantna.
Na Dobrovem je tudi sedež občine Brda. Glavna znamenitost kraja pa je prav gotovo čudoviti, renesančni grad Dobrovo, ki stoji na majhni vzpetini, obdan z obzidjem in dvema ovalnima stolpičema. V enem je grajska kapela sv. Antona Padovanskega, z zvonikom na preslico. Grad ima skoraj obliko pravilne kocke, na vogalih pa ima štiri obrambne stolpe. Začeli so ga graditi okoli leta 1600. Zamenjal je nekaj plemiških družin, nekaj časa je bil celo v lasti vseh nas :). Leta 1979. so se lotili temeljite prenove gradu in ga leta 1991. v samostojni Sloveniji, odprli za javnost. Danes z njim upravlja Goriški muzej. V njem je Galerija Zorana Mušiča, s stalno zbirko njegovih del. V gradu je tudi prestižna restavracija in kot se za vinorodna Brda spodobi, tudi grajska vinska klet.

Renesančni dvorec oziroma grad Dobrovo, so začeli zidati okoli leta 1600, na prostoru kjer je stal srednjeveški grad. Pravokotni dvorec ima štiri vogalne stolpe, obdaja pa ga tudi obzidje, z dvema vogalnima stolpičema.

Zadnji del gradu Dobrovo, z obzidjem in vhodom na dvorišče. V desnem vogalnem stolpiču obzidja, je grajska kapela sv. Antona Padovanskega z zvonikom na preslico.

Med prvimi lastniki renesančnega dvorca, je bila družina Colloredo. Danes je grad v "oskrbi" Goriškega muzeja. V njem je Galerija Zorana Mušiča. Poleg galerije, je tu tudi odlična restavracija in vinoteka

Temeljita prenova gradu Dobrovo, se je začela leta 1979, za javnost pa so ga odprli v samostojni Sloveniji, leta 1991.

Na dvorišču gradu Dobrovo je tudi vhod v grajsko Vinoteko Brda

Kamniti portal, gradu Dobrovo

Strop prehoda, v obzidju, na zadnji strani gradu Dobrovo

Pred mogočnim gradom Dobrovo, stoji kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, delo kiparja, Jakova Brdarja.

Poslikava hodnika na gradu Dobrovo

Poslikava hodnika, pred Galerijo Zorana Mušiča, na gradu Dobrovo

Obokano in poslikano stopnišče, vodi v prvo nadstropje gradu, kjer je na ogled stalna zbirka grafičnih del, slikarja Zorana Mušiča.

Hiša na Grajski cesti v Dobrovem, Goriška Brda

Zasnova hiše, s kamnitimi arhitekturnimi detajli, sega v 17. stoletje. Hiša na Grajski cesti 9 pa je tudi rojstna hiša, dr. Avgusta Sfiligoja (1902 - 1985), o čemer priča spominska plošča na pročelju

Spominska plošča, na pročelju hiše, na Grajski cesti 9, v Dobrovem

Na dvorišču gradu Dobrovo, stoji zanimiv spomenik. Doprsni kip, Jawaharlala Nehruja, nekdanjega predsednika vlade, Republike Indije. Odkrili so ga 28. maja 2013. 

Vinska klet Goriška Brda, Dobrovo, je največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Svoje obratovanje je začela leta 1957. Danes združuje okoli 400 družinskih vinogradniških, manjših in večjih, kmetij

Poleg vinskih sodov, lahko v vinski kleti vidimo tudi take "bazene" za vino.

Naj se ve, da je tukaj shranjeno Pepino vino :)

Moj najljubši foto motiv, kuža in narava :) 

Detajl vhodnih vrat, zaščitni znak Goriških Brd, grad Dobrovo

Enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Kojsko

Šmartno

Gredič, Biljana in Gonjače