Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802

Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka

Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 

Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.

Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča

Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most

Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino

Gotska cerkev sv. Petra

Župnišče s freskami

Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)

Linhartov trg v Radovljici

Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine

Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina

Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 

Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.

Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822

Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)

Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 

Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata

Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.

Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 

Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske

Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 

Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici

Okenski okvir iz tufa in kovana mreža

Vhodni portal Linhartove rojstne hiše

Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu

Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)

Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi

Marilyn Monroe v Radovljici 😎

Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik

Radovljiški mački 💜

Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓

Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica

Srednjeveško obzidje

Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk

Vir: Register NKD

radolca.si

ks-radovljica.si

wikipedija

Grad Strmol na Gorenjskem

Gorenjski grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba pri Cerkljah na Gorenjskem. Prvotni lastniki so bili vitezi Strmolski, po katerih se grad imenuje še danes. Kdaj in kje natančno, se mnenja med strokovnjaki še krešejo in usklajujejo. Sredi 15. stoletja je dal grad na novo pozidati Franc Rain. Na pročelju je lepo ohranjena freska z njegovim grbom. Med zanimivimi lastniki je bila tudi fužinarska družina Zois. Grad so kupili v dobri veri, da bodo lahko v bližnjem hribu izkopavali rudo. Ko se je izkazalo, da rude ni, so grad po enem letu prodali.
Zadnji lastnik gradu Strmol je bil podjetnik Rado Hribar. Med drugim je imel v lasti ljubljansko tovarno Pletenina in znamenito, še danes živečo, sladko tovarno Šumi. Grad je kupil leta 1936. in ga s pomočjo arhitekta Mihe Osolina (1888-1956), temeljito prenovil. Hribar je bil strasten zbiratelj umetnin in starin, tako da je grad dodobra opremil s starim pohištvom, umetniškimi slikami, med drugimi je tu visela tudi slavna Kofetarica, slikarke Ivane Kobilca in številnimi kipi in kipci.
Po drugi vojni so oblasti grad nacionalizirale. Po osamosvojitvi Slovenije, so Hribarjevim potomcem grad vrnili. Danes z njim upravlja protokol RS. Na srečo se je večina notranje opreme ohranila. Grad se uporablja v protokolarne namene, sobe pa oddajajo tudi navadnim smrtnikom. Malce bogatejšim 😎 Vsi ostali pa si ga lahko ogledamo.

Grad Strmol na Gorenjskem

Severna stran gradu Strmol kjer je danes glavni vhod 

Široki vhodni portal na severni strani gradu in obrambni stolp. Kamniti portal je iz tufa.

Grad Strmol stoji ob vznožju Dvorjanskega hriba. Dvorišče pred vhodom v grad ima troje vhodov. Eden izmed njih vodi na Dvorjanski hrib

Kip ženske s kužkom na kamniti ograji, ki obkroža severno dvorišče

Glavni portal na severni strani gradu.

Rado Hribar, zadnji lastnik gorenjskega Strmola, je bil strasten zbiralec starin in umetnin. Na srečo se je veliko teh predmetov ohranilo.

Rado Hribar v viteški opravi in grad Strmol, ko je bil glavni vhod na južni strani. Sliko naj bi leta 1937. naslikal Božidar Jakac.

Razvejano stopnišče

Rdeči salon z umetniškimi slikami v pritličju gradu Strmol

Manjša lesena, viseča omarica z intarzijo

Miza in stoli iz začetka 20. stoletja. Tudi preproge v sobanah so neprecenljive. TV je novejši eksponat 😊, saj grajske sobane danes tudi oddajajo. 

Ena od spalnic

Kovaška umetnina, lestenec na hodniku

Stene hodnikov krasijo pisani krožniki

Lesena omara z angeli, iz 18. stoletja, v zlatem salonu

Baročni zlati salon

Kamin

Črna omarica z manjšimi predali

Spalnica Ksenije Hribar

Lepotilna mizica in počivalnik

Salon

Moška spalnica

Plafonjera

Grajski salon s klavirjem

Kipec dveh angelov, ki držita grb

Kamin okrašen s kamnitimi pasjimi glavami

Jedilnica in slika "Žena, ki lupi krompir" iz leta 1947. Avtor je slikar Anton Gojmir Kos (1896-1970)

Kotna vitrina in kopija slike "Gosja pastirica", slikarke Ivane Kobilca (1861-1926). Original je razstavljen v ljubljanski Narodni galeriji

Lesena omarica za shranjevanje pijač. Vratca so okrašena z reliefom zgodbe o Martinu Krpanu.

Jedilnica v obokanem prostoru v kleti

Lesena skrinja in kipec fanta z mandolino

Pogled v rdeči salon z južnega vrta

Kamniti barvni relief, Jezusovo kronanje s trnovo krono

Pogled z zgornjega grajskega vrta, na ribnik in manjši pomol

Ohranjena freska in sončna ura, na južnem grajskem pročelju. Na freski je dvojni grb družine Rain, ki je bila lastnica gradu sredi 15. stoletja.

Kvadratna fontana na zgornji terasi

Kamniti portal iz tufa, vodi na vrt s fontano, na zgornji terasi

Spominska plošča v spomin zadnjima lastnikoma gorenjskega gradu Strmol, Kseniji in Radu Hribar

Kamniti vodnjak na zgornji terasi

Strelna lina

Vrt na spodnji terasi, izven grajskega obzidja, kjer je bil sprva glavni vhod

Stopnišče, ki povezuje zgornjo in spodnjo teraso

Tudi toplar ob ribniku je del posestva gradu Strmol

Lokvanj

Zapornica na ribniku

Lipov drevored, skozi katerega se do gradu pride z avtom. Na nasprotni strani vodi do gradu pešpot. 

Nekdanji hlevi za konje

Nekdanja pristava je danes kavarna

Na stenah v kavarni visijo osebne fotografije zakoncev Hribar

Krokodilček je bil hišni ljubljenček Ksenije Hribar. Menda se je z njim sprehajala tudi po ulicah Ljubljane. Fotografija v kavarni.


Povezano:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled
Nika Leben, Grad Strmol na Gorenjskem, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 216, Zbirka vodnikov, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Ljubljana 2013