Portogruaro

Italijansko mestece Portogruaro je nastalo okoli leta 1140, ko je takratni škof dodelil ribičem kos zemlje ob reki Lemene. Zgradili so si hiše in naselje se je začelo počasi širiti. Danes mesto leži na obeh bregovih reke. Mi smo se odpravili na ogled starega mestnega jedra s čudovitimi palačami v gotsko renesančnem slogu. Velika znamenitost mesta je gotska mestna hiša, na Trgu Republike, po kateri so se zgledovali tudi meščani našega Kopra, ko so gradili svojo mestno hišo. Ob mestni hiši stoji kamniti vodnjak žerjavov. Na dveh, različno velikih kamnitih ploščah, stoji vodnjak iz leta 1494, na njem pa dva žerjava, simbol mesta Portogruaro. Žerjava sta bila izdelana leta 1928. saj so prejšnja dva, leta 1917. pretopili in uporabili za izdelavo topov.

Daleč naokoli je viden romanski zvonik katedrale sv. Andreja. Njegova posebnost je, da se v slogu stolpa v Pisi, tudi on vsako leto malo bolj nagne in je malo bolj poševen.  Ob reki Lemene si je vredno ogledati Ribiško kapelo in še vedno delujoča in obnovljena dva mlina iz 12. stoletja. Taka častitljiva starost jima dovoljuje, da delujeta bolj v muzejske namene 😎

Toliko smo si v treh urah (plus čas za vedno dobro italijansko kavo) ogledali mi. Verjamem pa, da čudovito staro mestno jedro Portogruara, skriva še marsikaj zanimivega.

59 metrov visoki, poševni zvonik cerkve sv. Andreja v Portogruaru, je ena izmed znamenitosti mesta

Zasnova cerkve sv. Andreja sega v 10. stoletje

Krilati beneški lev. Portogruaro je bil okoli tristo let pod beneško oblastjo. Od leta 1420.

Na reki Lemene že od 12. stoletja stojita mlina, ki še danes delujeta a bolj v muzejske namene

Palača ob reki Lemene, v starem mestnem jedru Portogruara

Reka Lemene in mlina še z druge strani

Ribiška kapela na obrežju reke Lemene. 

Notranjost ribiške kapele z božjim grobom

Čudovita gotska palača v kateri je mestna hiša Portogruara. Leta 1265. so zgradili osrednji del, dve stranski krili pa so dodali v 16. stoletju. 

Osrednji del mestne hiše s kamnitim stopniščem in balustrado

Žerjav je maskota italijanskega mesta Portogruaro. Dva krasita tudi kamniti vodnjak ob mestni hiši na Trgu Republike. Vodnjak, ki stoji na dveh osmerokotnih ploščah je iz leta 1494. Žerjava sta precej mlajša, iz leta 1928. Prejšnja sta končala žalostno. Leta 1917. so ju pretopili in uporabili pri proizvodnji topov 😠

Trg Republike - Piazza della Repubblica z gotsko mestno hišo in spomenikom, ki je posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Ob našem sobotnem obisku je bil na trgu sejem starin. 

Niz palač ob Trgu Republike in poševni zvonik, ki se vsako leto nagne za nekaj milimetrov, saj se zemlja pod njim ugreza.

Tolkalo na vratih ene od mestnih palač ima obliko glave indijanskega poglavarja.

Steber z beneškim krilatim levom

Srednjeveška vrata v staro mestno jedro, vrata sv. Janeza oziroma Porta San Giovanni, zgrajena sredi 12. stoletja.

V pritličju mestne hiše v Portogruaru so postavili Jezusovo rojstno mesto Betlehem. Simpatične hiške, ljudje pri različnih opravilih, kot je peka kruha

Veseli december v Portogruaru in Betlehem v malem

Druženje ob dobri hrani

Stiskalnica grozdja

Jaslice v mestni hiši v Portogruaru

Stranski oltar s kopijo slike slikarja Giovannija Battista Cima (1459-1517) iz Conegliana., ki jo je naslikal leta 1504. Kopija je nastala v 19. stoletju. Naslikal jo je Eugenio Bono. Original se nahaja v Britanskem muzeju v Londonu. V obdobju pomanjkanja jo je cerkev prodala za 1800 funtov.

Slika Marija z detetom, ob njej sv. Rok s kužkom in sv. Sebastjan. Na dnu slike je veduta mesta Portogruaro. Nastala je v prvi polovici 17. stoletja. Pripisujejo jo šoli italijanskega slikarja Jacopa Palme Mlajšega (Benetke 1544-1628)

Brezmadežna, ob njej sv. Ana in sv. Florjan. Slika je nastala leta 1718. Slikar, Gregorio Lazzarini (Benetke 1665. - Villabona 1730.) Pred oltarno sliko je leseni kipec sv. Antona Padovanskega, ki je nastal okoli leta 1901. Avtor je kipar in rezbar Valentino Panciera Besarel (Astragal 1829. - Benetke 1902.)

Tudi ta oltarna slika, Jezusovo vstajenje, je plod šole Jacopa Palme Mlajšega, iz konca 16. stoletja. 

Oltarno sliko v prezbiteriju, Predstavitev Jezusa v Templju, je naslikal slikar Giovanni Martini (1455-1535. Udine), leta 1515.

Kor z orglami v prezbiteriju. Na petih slikah so prizori iz življenja sv. Andreja. Nastale so v 16. stoletju, slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Leseni bralni pult oziroma ambon podpirajo angeli

Stranski oltar Svetega križa. Križani je iz 14. stoletja.

Luigi Strazzabosco (Padova 1895. - 1985.) je leta 1964. ustvaril kamniti reliefni stranski oltar z Jezusom v središču in s prizori iz njegovega življenja. 

Nad Portogruaro se počasi mrak spusti in prižgejo se novoletne luči 😊

Veseli december v Portogruaru

Praznično okrašena mestna hiša

Kamniti grb mesta Portogruaro z zvonikom in žerjavoma. Gruaro pomeni žerjav


Povezan izlet v Benečijo:

Conegliano in Pablo Picasso

Vir: comune.portogruaro.ve.it
bibione.com
parrocchiadisantandrea.it

Slovenske Konjice

Foto sprehod po Starem trgu, najstarejšem delu Slovenskih Konjic. Razprostira se med župnijsko cerkvijo sv. Jurija pa vse do reke Dravinje, ko preide v Mestni trg. Konjiški Stari trg ima bolj videz ulice kot trga. Na dva dela ga deli potok, ki teče skozenj in je nekaj edinstvenega. V starih mestnih jedrih, na Slovenskem, še nisem videla, da bi potok tekel po sredini ceste pa sem jih do sedaj obredla kar nekaj. Potok ima več imen. Meni je najbolj všeč Gospodična. Po legendi o konjiškem zmaju, ki je živel pod Konjiško goro, kjer je varoval jezero. Vsako pomlad so mu morali Konjičani darovati mlado dekle, da ni poplavil Konjic. Nekega dne pa je v Konjice prijezdil vitez Jurij, ki je premagal strašnega zmaja in rešil mesto in mladenke. Zato nekateri simpatičen potok imenujejo tudi Zmajeva slina ali Zmajeva kri. Pogumni vitez Jurij pa je v zahvalo dobil mogočno cerkev sv. Jurija, ki stoji na začetku starega mestnega jedra.

Ko so se rešili zmaja, je pod goro začel nastajati trg, ki se v pisnih virih prvič omenja že leta 1146. Danes je Stari trg zelo lepo urejen. Krasijo ga v glavnem nadstropne hiše, v strnjenem nizu, s secesijskimi pročelji in čudovitimi portali. Nekatere so poslikane s freskami sv. Florjana, v spomin na več požarov, ki so tekom stoletij zaznamovali Konjice. Zasnova večine hiš sega v 16. in 17. stoletje. Verjetno je v marsikatero vgrajen kamen, ki so ga prinesli iz propadajoče Žičke kartuzije. Današnja podoba je nastala v 19. stoletju.

Popolnoma upravičeno se mesto Slovenske Konjice ponaša s številnimi evropskimi nagradami tako za urejenost mesta kot za izjemno ponudbo kulturnega turizma. Leta 2017. so Slovenske Konjice prišle med pet finalistov za naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN), vendar je zmagalo primorsko mesto, Koper.

Če mi ne verjamete, preverite sami. 😎

Hiša oziroma palača na Starem trgu 36 je nastala na začetku 20. stoletja. Nadstropna hiša s frčadami in stolpiči je zgrajena v secesijskem slogu. V njej je bila prvotno hranilnica.

Vhodni, secesijski portal palače in nekdanje hranilnice na Starem trgu 36

Najstarejši del Slovenskih Konjic je današnji Stari trg, ki je po videzu bolj ulica kot trg. Je zelo simpatičen trg. Na dve polovici ga deli potok, ki ima več imen: Gospodična, Zmajeva kri oziroma Zmajeva slina. Eno polovico ceste so namenil avtomobilom, drugo pa pešcem. 

Osrednji del nadstropne hiše na Starem trgu 22, z vhodnim portalom z ohranjenimi lesenimi vratnicami in fresko sv. Družine v nadstropju iz leta 1893.

Detajl lesene vratnice z renesančnimi motivi.

Pritlična secesijska lepota 😎

Palača na Starem trgu 12 ima čudovito bidermajersko pročelje. Zgradili so jo na začetku 19. stoletja. Danes je lepo obnovljena, kaj je v njej se pa vidi 😎

Nadstropna hiša s secesijskim pročeljem na Starem trgu 8, ima na sklepniku letnico 1867

Relief na pročelju hiše Stari trg 8

Freska sv. Florjana (tudi zavetnik gasilcev) na pročelju hiše na Starem trgu 2. Konjice so v svoji zgodovini večkrat pogorele. Po zadnjem požaru so zgradili kamnite hiše z gradbenim materialom, ki so ga dobili v razpadajoči Žički kartuziji.

Idila ob reki Dravinji, ki teče tudi skozi staro mestno jedro Slovenskih Konjic.

Ob reki Dravinji v Slovenskih Konjicah

Nadstropna hiša na Starem trgu 2, s fresko sv. Florjana na pročelju, je bila zgrajena v 17. stoletju. Iz tistega časa je pritlični del. Današnjo podobo s fresko in litoželeznim balkonom, je dobila v 18. stoletju.

Staro mestno jedro, Stari trg v Slovenskih Konjicah, s strnjenim nizom, v glavnem nadstropnih hiš, na obeh straneh ceste.

Štirje kipi konjskih glav krasijo most čez reko Dravinjo. Ta povezuje Stari in Mestni trg v Slovenskih Konjicah.

Hiša na Starem trgu 7, je v osnovi iz 17. stoletja. Secesijsko pročelje je dobila na začetku 20. stoletja. V njej je bil bil nekoč sedež okrajnega glavarstva.  

Konjice so dobile ime Slovenske Konjice 6. julija 1934, v času stare Jugoslavije, da bi jih ločili od bosanskega mesta Konjic. 

Nadstropna palača na vogalu Starega trga in Celjske ceste 2 je v osnovi iz prve polovice 19. stoletja.

V palači na Starem trgu 15 domuje Mestna galerija Riemer s stalno razstavo slikarskih del od renesanse do danes in zbirko starega pohištva.

Kužno znamenje z osrednjim kipom sv. Florjana, so postavili v 18. stoletju. Ob njem so kipi sv. Frančiška Ksaverija, sv. Roka, sv. Jurija in sv. Janeza Nepomuka. Kipe je ustvaril konjiški kipar Franc Zamlik.

Zasnova hiše na Starem trgu 25 je iz konca 16. stoletja. 

Hiša na Starem trgu 27 je iz 18. stoletja. V timpanonu ima konja, ki je simbol in zaščitni znak Slovenskih Konjic.

V hiši na Starem trgu 29 domuje občina Slovenske Konjice. Občinska zastava ima dve polji, rumeno in belo. Na njej je grb v obliki ščita in beli konj na rdečem polju. Prvotni grb je bil beli konj na zelenem polju in z modrim nebom. Zaradi številnih požarov, ki so večkrat uničili Konjice, so grb spremenili in tak je še danes.

Nadstropna palača s pomolom (erker) na kamnitih konzolah, na Starem trgu 31, je v osnovi iz druge polovice 16. stoletja. Bolj baročno podobo je dobila v 19. stoletju. 

Steber z Brezmadežno (Imakulato).Kip je delo konjiškega kiparja Franca Zamlika (1708-1758)

Kužno znamenje ob cerkvi sv. Jurija

Del dolge, nadstropne hiše na Starem trgu 39, krasi leseni portal z letnico 1833. Zasnova hiše je iz 17. stoletja, v 19. stoletju je dobila današnjo podobo. V nadstropju je freska sv. Florjana v belem okvirju, ki jo umeščajo na začetek 17. stoletja.

Sv. Florjan, zaščitnik gasilcev, ki so jih v Konjicah velikokrat potrebovali, saj so kar štiri krat pogorele. Freska je na pročelju hiše Stari trg 39. Njen nastanek sega na začetek 17. stoletja in so jo večkrat obnavljali. 

Dvorec Trebnik obdaja park z drevesi. Zasnova dvorca sega v prvo polovico 17. stoletja. Kompleks najdemo na Grajski cesti 4, za župniščem.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič

Svetišče na Sladki Gori

Sv. Rok v Šmarju pri Jelšah

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Vir:
dravinjskadolina.com
Register NKD
tic.konjice.si
Zloženka Slovenske Konjice v objemu žlahtnih zgodb, TIC Slovenske Konjice, 2018