Koštabona, uspavana lepotica

Koštabona je vasica v Šavrinskem gričevju, v zaledju Kopra. Strnjeno staro vaško jedro, s kamnitimi istrskimi hišami je videti kot uspavana lepotica. Ob našem obisku so bile slikovite, ozke ulice prazne. Žive duše nismo srečali, samo prijaznega koker španjela, ki si je želel družbe, in se nas je zelo razveselil. Nismo imeli prav veliko časa, zato sem ga samo malo "prečohala", potem pa smo se odpravili na ogled istrske arhitekture, čudovitih večinoma lepo vzdrževanih kamnitih hiš in kar treh srednjeveških cerkva, ki jih premore mala Koštabona.

Vse tri koštabonske cerkve so bile zgrajene v 15. stoletju, v 18. pa so dobile baročno podobo. Največja stoji na začetku vasi. Cerkev sv. Kozme in Damjana, zavetnikov zdravja, je bila nekoč romarska, danes pa je župnijska cerkev. Legenda pravi, da je na tem prostoru stalo svetišče boginje zdravja Bone. Po njej naj bi vasica tudi dobila ime. Na sredini vasi stoji najmanjša med njimi, cerkev bl. Elia. Zgradba je bila zgrajena leta 1446. kot stanovanjska hiška. Leta 1742. so jo spremenili v svetišče, ki ga krasi leseni baročni oltar in kamniti okras v luneti vhodnega portala iz 18. stoletja. Zadnja v vrsti, stojijo namreč ob isti cesti, je cerkev sv. Andreja. Ohranjen je stari gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Cerkev krasijo trije leseni, baročni oltarji s kipi in slikami iz 18. stoletja.

Po ogledu čudovitih sakralnih spomenikov smo se odpravili še v Krkavče, kjer na žalost nismo videli boškarina Gajarda, smo si pa ogledali vaško cerkev sv. Mihaela, se sprehodili po vasici in se odpravili še na pozno kosilo na turistično kmetijo Mahnič, ki se nahaja v vasici Dragonja v piranskem zaledju.

Najlepša kamnita hiša v Koštaboni, po moji izbiri 😎

Doprsni kip duhovnika, pesnika in pisatelja Alojza Kocjančiča. 25 let je bil župnik v Koštaboni, rodil pa se je v Kubedu 20. maja 1913. 

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem. Cerkev sv. Kozme in Damjana v Koštaboni. Svetnika sta zavetnika zdravja.

Cerkev sv. Kozme in Damijana v Koštaboni. Zgrajena je bila okoli leta 1446. iz istrskega kamna. Obdaja jo kamnito obzidje. V 18. stoletju je notranjost dobila baročno opremo. 

Prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in gotska poslikava na sredini oboka, sta ostanek prvotne cerkve iz 15. stoletja. Današnji baročni glavni oltar je lesen. V osrednji niši je kip Marije z detetom. V stranskih nišah sta sv. Kozma in sv. Damijan. 

Stranski baročni oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Oltarno sliko je naslikal Bartolomeo Gianelli (1824-1894) iz Kopra. 

Baročni stranski oltar je posvečen sv. Trojici.

Lesena prižnica s kipom Mojzesa na baldahinu

Četrti baročni stranski oltar je posvečen Svetim mučenkam: sv. Luciji, sv. Katarini, sv. Apoloniji in sv. Agati. 

Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Restavrirani reliefi, na korni ograji, so krasili oltarne menze v cerkvi sv. Andreja. 

Oltarna slika prikazuje Jezusa z učencema na poti v Emavs

Križev pot in slika Zadnja večerja. Slednja je iz 17. stoletja.

Poslikan strop ladje

Stara osnovna šola v Koštaboni

Cerkev sv. Elia stoji v središču starega vaškega jedra Koštabone. V luneti nad glavnim portalom je Bog oče, nad njim pa trije angeli. 

Cerkev sv. Elia v Koštaboni, so zgradili leta 1742. Menda je na tem mestu stala njegova rojstna hiša. Majhna cerkev, nekateri ji pravijo kar kapela, je enoladijska z enim lesenim oltarjem in zvonikom na preslico

Zvonik na preslico cerkve sv. Elia

Glavni in edini, leseni oltar v cerkvi sv. Elia v Koštaboni. Na oltarju so leseni kipi treh diakonov. Na vrhu je sv. Elia s knjigo, ob straneh sta sv. Lovrenc z ražnjem in sv. Štefan s kamnom. Enake atribute oziroma simbole imajo tudi trije angeli nad vhodnim portalom. V središču je Žalostna Mati Božja ali tudi Marija sedem žalosti. 

Istrska arhitektura v Koštaboni

Kamnita hiša s širokim odprtim prehodom na notranje dvorišče in prijazen koker španjel pa radoveden tudi 😊

Cerkev sv. Andreja stoji na koncu Koštabone. Ob njej je tudi vaško pokopališče. Cerkev so postavili leta 1456. Od takratne cerkve je ohranjen gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Današnja podoba je iz leta 1723. ko je po takratni modi dobila baročno opremo. Cerkev je enoladijska in ima tri lesene baročne oltarje

Cerkev sv. Andreja, obzidje s kovanimi vrati in ohranjen gotski prezbiterij prvotne cerkve iz leta 1456.

Glavni baročni oltar v cerkvi sv. Andreja. Leseni oltar ima tri niše. V srednji je Marija z detetom, na levi je sv. Andrej s križem, na desni pa sv. Elia s knjigo v roki. 

Stranski baročni oltar z oltarno sliko, ki predstavlja "Snemanje Kristusa s križa". 

Oltarna slika drugega stranskega oltarja predstavlja "Jezusovo darovanje v templju". Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Andreja imajo tudi lesene menze. Nekoč so jih krasili reliefi, ki so danes restavrirani in jih lahko vidimo na korni ograji župnijske cerkve sv. Kozme in Damijana, ki stoji na začetku Koštabone. 

Enoladijska cerkev sv. Andreja. Na koru je viden del zvonika

Dokaj dobro ohranjene freske na zvezdasto rebrastem oboku iz 15. stoletja. Freske v nekdanjem gotskem prezbiteriju prikazujejo angele v molitvi. Danes je v prostoru zakristija.

Nagrobnik ob cerkvi sv. Andreja. Jakob Bukatič, kurat v Koštaboni. Umrl je leta 1835. (Del latinskega napisa na spomeniku)

Koštabona


Povezan enodnevni izlet po Sloveniji:

Osp in grad Strmec - Socerb

Kubed

Vir: voden ogled
zupnija-kostabona.rkc.si
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005

Moravče, prestolnica Moravške doline

Po jutranji megli, ki nas je spremljala na našem izletu, od Grobelj do Krašc, smo se opoldne ustavili v Moravčah, kjer nas je končno pričakalo sonce. V starem trškem jedru, v središču Moravške doline smo si, v baročnem kmečkem dvorcu, privoščili kavo pa še kaj. Nekateri kofetkamo hit, nekateri pa počas, če se izrazim v stilu bivšega smučarja Jureta Koširja. In tisti, ki smo kavo popili hitreje, smo se odpravili na raziskovanje središča Moravč, ki se je razvilo ob župnijski cerkvi sv. Martina. Okoli cerkve je spominski park s spomeniki v spomin padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Ker so nam prijazno odklenili cerkev, smo lahko pogledali baročno notranjost in občudovali slike slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Odmor za kavo je bil odlično izkoriščen 😎

Baron Jurij Vega (23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem - 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju) slovenski matematik, fizik, geodet, topniški častnik, meteorolog ... Doprsni kip Jurija Vege je ustvaril kipar Ivan Zajec. Postavili so ga leta 1906. Zanj so zbirali denar po celi Evropi.

Župnijska cerkev sv. Martina v Moravčah. Prvotna cerkev je bila poznogotska iz konca 16. stoletja. Leta 1740. je dobila cerkev baročno preobleko. Po potresu, po letu 1895. je avstrijski arhitekt Raimund Jeblinger, obnovil cerkveno fasado in na novo pozidal zvonika, ki sta se v potresu porušila.

Baročna cerkev sv. Martina in mežnarija, visokopritlična zgradba iz 19. stoletja.

Sončna ura Friderika Barage, na zunanji strani cerkve sv. Martina. Na notranji strani so spovednice, ki so prav tako poimenovane po znamenitem slovenskem misionarju. 

Zunanja poslikava kapelice je delo slovenskega slikarja Alojza Čemažarja iz leta 1997.

Baročni glavni oltar sv. Martina, ob tronu sta kipa sv. Remigija in sv. Brikcija ter kipa sv. Petra in sv. Pavla. V atiki je prizor Marijino kronanje. 

Enoladijska baročna cerkev z glavnim oltarjem sv. Martina. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje

Stranski baročni oltar sv. Antona Padovanskega z oltarno sliko Antona Cebeja iz leta 1761. Ob sliki sta kipa dveh puščavnikov, sv. Antona in sv. Pavla. 

Leseni oltar in kip Lurške Marije je ustvaril rezbar Andrej Rovšek. 

Baročni stranski oltar Marije Kraljice je izdelan iz marmorja. Procesijski Marijin kip je lesen. Barva oblačil se spreminja glede na čas bogoslužja. Na oltarju sta še kipa sv. Jožefa z Detetom in sv. Ignacija Lojolskega. Oltar je ustvaril beneški kipar Francesco Rotman. 

Baročna prižnica

Okrogla freska Marijino vnebovzetje in kronanje, na vogalih kupole so podobe štirih evangelistov. 

Orgle na koru so novejšega datuma, iz leta 1964. Leta 2005. so jih restavrirali in preuredili kor. Od starih orgel je ostala samo čudovita baročna omara.

Ni Plečnik, je pa njegov študent in diplomant arhitekt Janez Valentinčič, ki je avtor krstilnice iz leta 1961.

Stranski oltar Srca Jezusovega in kipa sv Roka in sv. Barbare

Niša z baročnim kipom sv. Avguština

Niša z baročnim kipom sv. Janeza Nepomuka.

Baročni stranski oltar sv. Lenarta s Cebejevo oltarno sliko in kipoma sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja

Oltarna slika sv. Lenarta je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (23. maj 1722. Ajdovščina - okoli leta 1774. kje je umrl ni znano)

Notranja poslikava kapelice Matere dobrega sveta

Sv. Ana z Marijo, ki jo uči brati. Poslikava kapelice Brezmadežne Device Marije

Gotska kapelica s piramidasto, zalomljeno streho in kipom Brezmadežne iz sredine 19.stoletja.

V starem trškem jedru Moravč je urejen Spominski park. Posvečen je padlim v drugi svetovni vojni. Poleg večjega spomenika, v spomin na 210 padlih in žrtvah NOB, sta še dva doprsna kipa na visokem podstavku. Na fotografiji je narodni heroj Jože Klanjšek - Vasja, komandant legendarne 14. divizije. Na visokem podstavku so verzi pesnika Kajuha. Spomenik je delo kiparja Julijana Renka iz leta 1976. 

Kamniti spomenik v obliki piramide z odrezanim vrhom, so postavili leta 1926, v spomin padlim v prvi svetovni vojni. Izklesala sta ga brata kamnoseka Franc in Ivan Mežnar. Stoji pred cerkvijo, v starem trškem jedru.

V kamniti spomenik je vklesano 144 imen padlih v prvi svetovni vojni. Odkrili so ga 10. oktobra 1926. Za spomenikom stoji kmečki baročni dvorec iz prve polovice 19. stoletja. 

Nadstropna zgradba z vogalnim stolpičem in balkonom nad glavnim vhodom je bila zgrajena med leti 1907. do 1911. Hišo je dala zgraditi Posojilnica in hranilnica Moravče. Stoji ob župnijski cerkvi sv. Martina.

Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk

Vir: 

Register nepremične kulturne dediščine

zupnija-moravce.rkc.si

Wikipedija (Jurij Vega)