Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Staro jedro Divače se je razvilo okoli baročne cerkve sv. Antona Puščavnika. Današnja cerkev je iz leta 1603. Krasi jo čudovit baročni pilastrski vhod, ki vodi na cerkveno dvorišče. Obdana je s kamnitim zidom. Cerkev in naselje stojita ob stari cesti po kateri so nekoč furmani prevažali različno blago.

Največja znamenitost Divače je obnovljena Škrateljnova domačija. Zasnova je iz 17. stoletja. Obsega stanovanjsko hišo, dve gospodarski poslopji, dvorišče ali borjač s kamnitim vodnjakom, vse skupaj pa obkroža suhozid. V hiši je bila v času furmanov gostilna, kjer so seti  lahko okrepčali in spočili ter poskrbeli tudi za svoje konje.  Ko so sredi 19. stoletja začeli graditi južno železnico, Dunaj - Trst, se je počasi začel zaton furmanstva, s tem pa se tudi naši gostilni ni godilo prav dobro.

7. julija 1907. se je tu rodila Ida Kravanja. Oče je bil železničar mama pa gospodinja. V Divačo sta prišla iz Gorenjske. Na začetku prve svetovne vojne se je družina Kravanja preselila v Ljubljano, kjer je Ida končala šolo in se zaposlila. Sodelovanje na lepotnem tekmovanju ji je odprlo pot h filmu. V zelo kratkem času je dosegla slavo filmske zvezde svetovnega slovesa in rodila se je Ita Rina.

Kljub temu, da se Ita Rina v Divačo nikoli ni vračala in je tu živela le nekaj prvih let svojega življenja pa so ji v Škrateljnovi hiši, ki so jo leta 1997. lepo obnovili, namenili stalno razstavo njenih fotografij. Ob tem se je porodila ideja, da obnovijo celotno domačijo in odprejo Muzej slovenskih igralk in igralcev. Z obnovo so začeli leta 2002. Arhitekt Vojteh Ravnikar je s svojimi študenti pripravil načrt, občina je poskrbela za finance in pridobila tudi sredstva, ki jih je v te namene dodeljevala država Norveška. Sestavljanka se je lepo sestavila in julija 2010. je bila Škrateljnova domačija obnovljena, 8. julija 2011. pa je bil odprt Muzej. Poleg stalnih razstav in ljudske arhitekture, si na domačiji lahko ogledamo tudi projekcije filmov, ki jih vrtijo v dvorani nekdanjega gospodarskega poslopja ob lepem in toplem vremenu pa za filmske užitke poskrbi letni kino.

Skratka, stara furmanska cesta je znova zaživela 😎

Današnja podoba Škrateljnove kraške hiše je iz 19. stoletja, njena zasnova pa sega v 17. stoletje. Hiša ima kamnito kritino, krasi jo leseni gank in spahnjenca z dimnikom. Nekoč je bila v njej furmanska gostilna, vse do izgradnje južne železnice, v drugi polovici 19. stoletja. 

Doprsni kip slovenske filmske igralke Ita Rine, ki se je rodila v Divači 7. julija 1907. 

Trebušasti kamniti vodnjak in nekdanje gospodarsko poslopje Škrateljnove domačije v Divači

Škrateljnova domačija je sestavljena iz čudovite kraške hiše, nekdanjega hleva kjer je danes stalna razstava slovenskih filmskih igralk in igralcev ter še enega gospodarskega poslopja kjer imajo različne predstavitve in projekcije. Vsa poslopja obkrožajo notranje dvorišče, borjač s trebušastim, kamnitim vodnjakom. Vse skupaj pa je obdano s suhozidom. 

Škrateljnova hiša je etnološki spomenik ljudskega kraškega stavbarstva. 

V nadstropju Škrateljnove hiše, ki je danes Muzej slovenskih igralk in igralcev, je stalna razstava posvečena slovenski filmski zvezdi Ita Rini (Ida Kravanja), ki je bila v tej hiši tudi rojena.

Prikaz filmske ekipe, ki je potrebna za snemanje filma

Staro jedro Divače je nastalo ob cerkvi sv. Antona Puščavnika.

Divača, baročna cerkev sv. Antona Puščavnika

Baročna cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603.

Razkošen baročni, pilastrski vhod na dvorišče cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači

Detajl vhoda

Kamniti portal cerkve sv. Antona Puščavnika z letnico 1856 in božjim očesom v trikotniku

Kamnito znamenje sv. Frančiška na obzidju cerkve sv. Antona Puščavnika v Divači

Zasnova starega jedra Divače je v glavnem iz 16. in 17. stoletja. Divača je danes samostojna občina. Prej je spadala pod občino Sežana. Majhna občina, od skrajne severne do skrajne južne točke, meri približno dvajset kilometrov. Ne manjka veliko pa bi lahko priredili mali maraton 😎

Veličastna zgradba, delno kamnita, ob Kraški cesti v Divači, je stara osnovna šola

V spomin na padle v drugi svetovni vojni, 1941 - 1945. Na spominski plošči je relief in verz slovenskega pesnika Cirila Zlobca: 
"Rod, ki v upor je dvignil Kras
vgradil prihodnost je v naš čas"

V levem traktu zgradbe je knjižnica v Divači

Hotel Malovec v Divači


Enodnevni izlet na Kras:

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela

Vir: voden ogled Muzeja slovenskih igralk in igralcev

turizem-divaca.si

muzejdivaca.si

Odkrijte bisere Krasa in Brkinov, Občina Divača, 2005

Kranjska Gora - Borovška vas

Kratek foto sprehod po starem vaškem jedru Kranjske Gore. Vas se je imenovala Borovška vas in leži ob današnji Borovški cesti. Jedro vasi je baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ob nekdanji glavni vaški cesti pa so tudi danes nanizane mogočne kmečke domačije, obnovljene v duhu preteklih časov. Vredna ogleda je Liznjekova domačija, ki je spremenjena v etnološki muzej. V njem spoznamo kulturo bivanja premožne kmečke družine 19. stoletja.
V starem delu Kranjske Gore se je rodil oče Kekca, slovenski pisatelj Josip Vandot. Pred njegovo rojstno hišo so postavili pisateljev doprsni kip in spominsko ploščo. Stalna razstava o Josipu Vandotu je v kletnem delu Liznjekove domačije.
Danes mondeno smučarsko središče Kranjska Gora se je razvilo iz starega vaškega jedra, ki se je imenovalo Borovška vas. Tu so leta 1902. zgradili prvi hotel, hotel Razor. Ko so dve leti kasneje v hotelu ustanovili Letoviško društvo Kranjska Gora, so položili temelje kranjskogorskega turizma. Žal ta secesijski biser trenutno sameva in čaka na ponovno vstajenje. 😎

Osrednji del secesijskega hotela Razor krasi balkon s kovinsko ograjo, zaključi pa ga zanimiva zobata frčada.

Hotel Razor je bil zgrajen leta 1902 in je prvi hotel v Kranjski Gori.

Spominska plošča, Gorske reševalne službe, na pročelju starega hotela Razor

Začetek starega vaškega jedra s secesijsko hišo, ki je bila zgrajena v istem letu kot bližnji hotel Razor

Kapelica sv. Nikolaja stoji ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Pred njo je ploščad za različne sejemske prireditve

Ljudski dom na Borovški cesti. V 19. stoletju je bila to kmetija. Bivalni del se nadaljuje v gospodarsko poslopje. Pred prvo svetovno vojno so jo prezidali in v njej odprli hotel Pošta. Kasneje je postal Ljudski dom.

Gospodarski del domačije, spodaj zidan, zgoraj lesen

Bivalni del hiše s polkrožnim vhodnim portalom in gospodarski del pod eno streho. Začetki domačije na Borovški cesti segajo v 18. stoletje.

Čudovita Liznjekova domačija je postala muzej, ki predstavlja etnološko zbirko zanimivih predmetov.

Bogata kmečka Liznjekova domačija je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Nekaj časa je bila v njej gostilna, od leta 1983. pa je v njej etnološki muzej. Stoji na Borovški cesti 63.

Pročelje Liznjekove domačije krasijo cofasti in geometrijski ornamenti.

Freska na pročelju Liznjekove domačije predstavlja Jezusa v verigah

Bohkov kot v Liznjekovi hiši

Odprtina v zidu se je uporabljala za kurjenje trsk, za razsvetljavo. Pri nas so jo uporabljali v 18. in 19. stoletju. Imenuje se leva. 

Morajna je lesena kuhinjska omara za shranjevanje živil. Vrata omare segajo malenkost čez predale. Če so vrata zaklenjena, tudi predalov ni mogoče odpreti

Poslikana gorenjska lesena skrinja. 

Trentar, pustna maska z zavitimi rogovi. Trentar je vodja parkeljnov v Miklavževem spremstvu

Etnološki muzej v Kranjski Gori predstavlja zbirko pohištva, predvsem iz 19. stoletja. Poslikane postelje, zibelke, omare, skrinje. Prikaz življenja bogate kmečke družine.

Kamra z poslikano posteljo in zibelko. Bogata kmečka družina je imela tudi šivalni stroj

Obokan strop v kamri

Na podstrešju so hranili različno orodje, skrinje za oblačila. Tu so hranili tudi živila, kot je suho sadje, žito in ostalo

Zanimiva novodobna poslikava gospodarskega poslopja

V Kranjski Gori se je, 15. januarja 1884, rodil slovenski pisatelj Josip Vandot, ki je ustvaril Kekca, teto Pehto, Bedanca ... Pred njegovo rojstno hišo so leta 1982. postavili pisateljev doprsni kip

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Vandota (1884-1944). Zasnova hiše sega v 18. stoletje. Stoji v starem vaškem jedru, v nekdanji Borovški vasi. Danes je to ulica Podbreg

Spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisatelja Josipa Vandota

Kranjska Gora, dežela Josipa Vandota in večnega Kekca 😊


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Mojstrana

Slovenski planinski muzej

Planica, Planica ...

Vir: kranjska-gora.si
Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Liznjekova domačija v Kranjski Gori, izdal Gorenjski muzej Jesenice, 2017
Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, 2004

Vrba, srečna, draga vas domača

Vrba na Gorenjskem je ena najstarejših vasic pod Stolom. Gručasto naselje za katero bi verjetno malokdo slišal, če se ne bi v njem rodil slavni slovenski pesnik France Prešeren. In tako zdaj za Vrbo vemo vsi. Glavna znamenitost vasice je Prešernova rojstna hiša, ki so jo odkupili, spremenili v pesnikov muzej in jo leta 1939. odprli za obiskovalce. Zbirko Prešernovih predmetov in predmetov, ki časovno ustrezajo času v katerem je živel, je zbral pisatelj Fran Saleški Finžgar.
V bližini Prešernove rojstne hiše je še ena znamenitost, to je cerkev sv. Marka. Enoladijska cerkev katere zasnova sega v srednji vek, je v glavnem zaklenjena. Tako si lahko ogledamo zunanjost in srednjeveške freske na pročelju, tiste v notranjosti pa kdaj drugič.
Turistični delavci občine Žirovnica so povezali rojstne hiše velikih slovenskih mož in ustvarili, približno deset km dolgo Pot kulturne dediščine. Enkrat na mesec so danes muzejske rojstne hiše, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Franceta Prešerna, odprte za obiskovalce. Ob tej poti je tudi kar nekaj cerkva in kar jaz pogrešam je, da na ta dan niso odprte tudi te. Mogoče pa se mi želja uresniči 😎

Cerkev sv. Marka stoji na začetku Prešernove Vrbe, če prihajaš vanjo iz Breznice. Enoladijska cerkev se prvič omenja leta 1468. Po nekaj romanskih delov cerkve sklepajo, da zametki Markove cerkve segajo v 13. stoletje. Danes je cerkev kulturna, sakralna dediščina in spomenik državnega pomena.

Odprta lopa je bila, h starejši cerkveni ladji, prizidana v 17. stoletju. Vanjo lahko vstopamo iz treh strani

Iz odprte lope je vhod v cerkev sv. Marka. Na žalost je malokdaj odprta in tako dragocene gotske freske ostajajo skrite pred obiskovalci. 

Tlakovanje odprte lope. Prodniki in peraški tuf.

Vhodni portal cerkve sv. Marka v Vrbi na Gorenjskem. 

Doprsni kip Antona Vovka je ustvaril kipar Evgen Guštin. Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Prešernovi rojstni hiši. Bil je vnuk pesnikove sestre Mine Vovk. Anton Vovk je svoje šolanje začel v bližnji Breznici in na svoji življenjski poti prispel vse do položaja ljubljanskega nadškofa. 

Na freski so upodobljeni štirje svetniki: sv. Jernej, sv. Marko, sv. Sebastjan in sv. Jakob. Začetek 16. stoletja

Večkotna zunanja prižnica, ki so jo postavili v odprto lopo in je ob večjih praznikih služila za mašo na prostem.

V središču medaljona je grb ljubljanskega nadškofa Antona Vovka (1900-1963), v katerem je tudi cerkev sv. Marka

Detajl zvonika 

Tristrani zaključek prezbiterija. Ob njem je na severni strani prislonjen zvonik s šivanim robom

Freska, ki je že skoraj izginila s pročelja cerkve sv. Marka predstavlja sv. Jurija v boju z zmajem. Fresko pripisujejo slikarju Jerneju iz Loke, ki je ustvarjal na prelomu iz 15. v 16. stoletja.

Del freske, ki prikazuje sv. Krištofa, zavetnika popotnikov in romarjev. Njen nastanek naj bi bil okoli leta 1420.

Freska, Križani z Marijo in sv. Janezom, naj bi nastala konec 15. stoletja

Zvonik, iz 17. stoletja, je sprva imel čebulasto streho. V 19. stoletju je dobil današnjo, zašiljeno podobo.

Južno steno cerkve sv. Marka še vedno krasijo srednjeveške freske 

Materina dušica ali timijan

Pogled iz Prešernove Vrbe na Janševo Breznico

Vaška lipa stoji v središču starega vaškega jedra. Okoli nje so razporejeni kamni na katerih so posedali gospodarji domačij se pogovarjali in modrovali. Vsak gospodar je imel svoj kamen. Lipo naj bi zasadili v prvi polovici 17. stoletja, takrat ko so cerkvi sv. Marka dogradili zvonik

Prešernova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem. Zasnova hiše sega v 16. stoletje in je ena najstarejših hiš v Vrbi. Podobo kot jo vidimo danes je dobila sredi 19. stoletja. Na pobudo duhovnika in slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja je hiša od leta 1939. muzej posvečen velikemu pesniku Francetu Prešernu. 

Vaško kamnito napajališče

Letnica 1871. na kamnitem napajališču. 

Pročelje, Prešernove rojstne hiše, ki gleda na dvorišče. Tu je bil nekoč glavni vhod v hišo

Dvoriščni portal z reliefi in tako kot večina Gorenjskih portalov tistega časa, zgrajen iz peraškega tufa.

Okno s kamnitim okvirjem iz tufa in kovano mrežo

Kamniti vodnjak na vrtu Prešernove hiše

Prostor za druženje, predvsem za šolske skupine, ki prihajajo v Vrbo

Vrba na Gorenjskem je gručasto poseljena vasica. Sredi 19. stoletja je bilo v njej 19 hiš, danes jih je nekaj čez 50.

Dve spominski plošči na pročelju Prešernove hiše. V njej se je točno sto let po pesnikovem rojstvu rodil njegov pranečak in kasnejši ljubljanski nadškof Anton Vovk. Pesnikovo spominsko ploščo je leta 1872. postavilo Slovensko pisateljsko društvo. 

Ozko in strmo kamnito stopnišče s kamnito ograjo

France Prešeren je bil tretji otrok v družini in prvi sin. Če ga "uka želja" ne bi speljala v svet, bi bil gospodar na Prešernovi oziroma Ribičevi domačiji. Tako je domačijo prevzela sestra Mina, poročena Vovk in na domačiji se je, sto let kasneje, rodil Anton Vovk, ki je postal ljubljanski nadškof.

Spomenik Francetu Prešernu v Vrbi so postavili leta 2000. ob pesnikovi dvestoletnici rojstva. Obrnjen je tako, da pozdravlja vse tiste, ki prihajajo iz smeri Lesc in Radovljice. Kip je iz leta 1865. Izdelal ga je kipar Franc Ksaver Zajec (1821. Sovodenj - 1888. Ljubljana). Kip je bil dolgo izgubljen, leta 1991. pa so ga našli. Iz mavčnega originala so naredili štiri bronaste odlitke. Eden od njih stoji v Vrbi. 

Krplje. Pripomoček za lažjo hojo po visokem snegu

Mentrga in sklednik, odlično ohranjena dvestoletnika 

Črna kuhinja je z opremo vred ohranjena prav takšna kot je bila nekoč.

Niša v steni oziroma škafnica za odlaganje škafov z vodo. Nad škafnico je svitek, ki so ga uporabljale ženske, ko so nosile na glavi škaf z vodo.

Bohkov kot v glavnem delu hiše

Mlinček z navojem za pritrditev na mizo ali klop

Spalnica in zibelka v kateri je spal tudi Prešernov France. Tako pravijo. Fran Saleški Finžgar ima velike zasluge, da je Prešernov muzej tako dobro opremljen. Veliko je starih stvari, nekaj je novih, narejenih po predlogah iz pesnikovega časa. Finžgar je predmete zbiral po hišah, tudi v svoji, v Doslovčah je našel marsikaj. Tako pregrinjalo na postelji v kamri in tudi skrinja je iz njegove hiše. Pesnikovo zibelko je našel na nekem podstrešju v Žirovnici in poskrbel je, da se je zopet vrnila domov.

Stenska nihalna ura je bila v hiši še pred Prešernovim rojstvom

Lončeno peč so pozidali na novo, ko so začeli hišo spreminjati v muzej. 

Mentrga  je stara vsaj dvesto let.Leseni stol s srčkom je pa res prav srčkan. 

Sklednik, ki visi v veži, nad mentrgo, ima prav tako več kot dvesto let

Lesena, izrezljana posoda, verjetno solnica

Leseni pripomočki, ki so nujni pri pripravi testa za kruh

Lesena vhodna vrata, na vrhu kamnitega stopnišča, so menda še prvotna

Kamnite stopnice, ki vodijo v klet, je zob časa dodobra načel. Polovica Prešernove hiše je bila podkletena. Kamniti, polkrožni portal, ki vodi v klet, je iz 16. stoletja.

Kaj pa je to? Kljuka, ključavnica, zapah, na nekdanjih vhodnih vratih

Gospodarsko poslopje z zidanim spodnjim delom, z gankom in lesenimi stopnicami.

Gospodarsko poslopje. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen

Hiša spada med večja poslopja v mali Vrbi. Zgrajena je bila v prvi polovici 20. stoletja. V njej je bila gostilna. Nadstropna hiša ima poudarjen osrednji del s kovanim balkonom in trikotno, zalomljeno frčado 

Pritlična, zidana kmečka hiša z lesenim gospodarskim delom, pod skupno dvokapno streho


Povezano:

Pot kulturne dediščine Žirovnica

20. maj - Svetovni dan čebel

Vir:
Prešernova Vrba, Kos Janko, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 197, Ljubljana 1999.
Vrba, Helena Menaše, Kulturni in naravni spomeniki slovenija št. 3, Ljubljana, 1965.
visitzirovnica.si
Register nepremične kulturne dediščine