Kratek foto sprehod po starem vaškem jedru Kranjske Gore. Vas se je imenovala
Borovška vas in leži ob današnji Borovški cesti. Jedro vasi je baročna
cerkev Marijinega vnebovzetja, ob nekdanji glavni vaški cesti pa so tudi danes nanizane mogočne kmečke domačije, obnovljene v duhu preteklih časov. Vredna ogleda je Liznjekova domačija, ki je spremenjena v etnološki muzej. V njem spoznamo kulturo bivanja premožne kmečke družine 19. stoletja.
V starem delu Kranjske Gore se je rodil oče Kekca, slovenski
pisatelj Josip Vandot. Pred njegovo rojstno hišo so postavili pisateljev doprsni kip in spominsko ploščo. Stalna razstava o Josipu Vandotu je v kletnem delu Liznjekove domačije.
Danes mondeno smučarsko središče
Kranjska Gora se je razvilo iz starega vaškega jedra, ki se je imenovalo Borovška vas. Tu so leta 1902. zgradili prvi hotel, hotel Razor. Ko so dve leti kasneje v hotelu ustanovili Letoviško društvo Kranjska Gora, so položili temelje kranjskogorskega turizma. Žal ta secesijski biser trenutno sameva in čaka na ponovno vstajenje. 😎
 |
| Osrednji del secesijskega hotela Razor krasi balkon s kovinsko ograjo, zaključi pa ga zanimiva zobata frčada. |
 |
| Hotel Razor je bil zgrajen leta 1902 in je prvi hotel v Kranjski Gori. |
 |
| Spominska plošča, Gorske reševalne službe, na pročelju starega hotela Razor |
 |
| Začetek starega vaškega jedra s secesijsko hišo, ki je bila zgrajena v istem letu kot bližnji hotel Razor |
 |
| Kapelica sv. Nikolaja stoji ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Pred njo je ploščad za različne sejemske prireditve |
 |
| Ljudski dom na Borovški cesti. V 19. stoletju je bila to kmetija. Bivalni del se nadaljuje v gospodarsko poslopje. Pred prvo svetovno vojno so jo prezidali in v njej odprli hotel Pošta. Kasneje je postal Ljudski dom. |
 |
| Gospodarski del domačije, spodaj zidan, zgoraj lesen |
 |
| Bivalni del hiše s polkrožnim vhodnim portalom in gospodarski del pod eno streho. Začetki domačije na Borovški cesti segajo v 18. stoletje. |
 |
| Čudovita Liznjekova domačija je postala muzej, ki predstavlja etnološko zbirko zanimivih predmetov. |
 |
| Bogata kmečka Liznjekova domačija je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Nekaj časa je bila v njej gostilna, od leta 1983. pa je v njej etnološki muzej. Stoji na Borovški cesti 63. |
 |
| Pročelje Liznjekove domačije krasijo cofasti in geometrijski ornamenti. |
 |
| Freska na pročelju Liznjekove domačije predstavlja Jezusa v verigah |
 |
| Bohkov kot v Liznjekovi hiši |
 |
| Odprtina v zidu se je uporabljala za kurjenje trsk, za razsvetljavo. Pri nas so jo uporabljali v 18. in 19. stoletju. Imenuje se leva. |
 |
| Morajna je lesena kuhinjska omara za shranjevanje živil. Vrata omare segajo malenkost čez predale. Če so vrata zaklenjena, tudi predalov ni mogoče odpreti |
 |
| Poslikana gorenjska lesena skrinja. |
 |
| Trentar, pustna maska z zavitimi rogovi. Trentar je vodja parkeljnov v Miklavževem spremstvu |
 |
| Etnološki muzej v Kranjski Gori predstavlja zbirko pohištva, predvsem iz 19. stoletja. Poslikane postelje, zibelke, omare, skrinje. Prikaz življenja bogate kmečke družine. |
 |
| Kamra z poslikano posteljo in zibelko. Bogata kmečka družina je imela tudi šivalni stroj |
 |
| Obokan strop v kamri |
 |
| Na podstrešju so hranili različno orodje, skrinje za oblačila. Tu so hranili tudi živila, kot je suho sadje, žito in ostalo |
 |
| Zanimiva novodobna poslikava gospodarskega poslopja |
 |
| V Kranjski Gori se je, 15. januarja 1884, rodil slovenski pisatelj Josip Vandot, ki je ustvaril Kekca, teto Pehto, Bedanca ... Pred njegovo rojstno hišo so leta 1982. postavili pisateljev doprsni kip |
 |
| Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Vandota (1884-1944). Zasnova hiše sega v 18. stoletje. Stoji v starem vaškem jedru, v nekdanji Borovški vasi. Danes je to ulica Podbreg |
 |
| Spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisatelja Josipa Vandota |
Vir: kranjska-gora.si
Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Liznjekova domačija v Kranjski Gori, izdal Gorenjski muzej Jesenice, 2017
Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, 2004
