Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah

V Brežah (Friesach), na Avstrijskem Koroškem, stoji mogočna dominikanska cerkev sv. Nikolaja. Dominikanci so se v Breže naselili v začetku 13. stoletja. Sredi 13. stoletja so začeli graditi gotsko cerkev, ki se je tekom stoletij spreminjala. Danes ima cerkev tri ladje, prezbiterij, stranske kapele z oltarji. Še posebno zanimiv mi je oltar Rožnega venca, ki ni ravno pogost. Cerkev v dolžino meri kar 74 metrov. Cerkev nima zvonika, krasi jo le elegantni gotski stolpič s stožčasto strešico.

Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah, je največja cerkev na Avstrijskem Koroškem. V dolžino meri kar 74 metrov. Kljub svoji velikosti pa cerkev nima zvonika. Na strehi ima eleganten gotski stolpič s stožčasto streho

Timpanon nad glavnim vhodom v cerkev. V središču je Marija z detetom na prestolu. 

Detajl vhodnih vrat. Mogočna cerkev ima tudi mogočno trkalo

Tlakovanje v cerkvi

Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah ima tri ladje, ki so ločene z oboki in stebri. Njihova dekoracija me spominja na Orient

Razpelo

Križev pot v obliki reliefa

Črni dominikanski oltar v stranski kapeli

Oltar Rožnega venca

Oltar Rožnega venca

Krilni oltar sv. Janeza. Spodaj je relief, Marijina smrt. Umetnina je iz začetka 16. stoletja

Glavni, gotski oltar

Detajl poslikanih stebrov dominikanske cerkve sv. Nikolaja v Brežah, na Avstrijskem Koroškem

Kapela z oltarjem evangelistov

Del prižnice in sv. Hieronim ter sv. Ambrož. Na prižnici so reliefi cerkvenih učiteljev. Izdelali so jo okoli leta 1890.

Povezano:

Breže, najstarejše mesto na Koroškem

Vir: voden ogled

Gradec - Graz, Glavni trg in Gosposka ulica

Gosposka ulica (Herrengasse) je središče starega mestnega jedra Gradca, z razkošnimi palačami. Prav vsaka je lahko foto zgodba zase. Baročna pročelja, vogalni kipi, medaljoni in reliefi, da o vhodnih portalih, vežah in notranjih dvoriščih niti ne govorim. 😎

Palača na Glavnem trgu ima bogato baročno štukaturo na pročelju. Med cvetličnimi motivi, se pod vazami skrivajo človeška usta in nosovi. V pritličju jo krasijo arkade. Tu je tudi trgovina Swarovski

Relief nad glavnim vhodom v banko

Obrazni relief avstrijskega pravnika Franza von Zeillerja, ki se je rodil v Gradcu, 14. januarja 1751.

Detajl vhodnega portala

Marija z detetom. Niša nad vhodnim portalom

Marija z detetom je pogost motiv in okras graških palač

Baročna javna razsvetljava na Glavnem trgu

Velika freska sv. Štefana z Jezuščkom, na pročelju palače na Glavnem trgu

Večina palač na Gosposki ulici ima notranje dvorišče, ki je z daljšim ali krajšim obokanim hodnikom, povezano z ulico

Palača zavarovalnice Grawe

Baročna konzola, ki podpira pomol

Mestna župnijska cerkev, zgornji del z zvonikom 

Mestna župnijska cerkev je mešanica gotike in baroka. Leta 1440, je na tem mestu stala kapela, ki se nahaja v južni stranski ladji. Leta 1478. so dominikanci kapelo razširili v triladijsko cerkev. Poimenovali so jo "cerkev sv. Krvi"/zum Hl. Blut

Kipa ob stranskem vhodu v župnijsko cerkev

Jezusa položijo v grob - XIV postaja Križevega pota. Umetnija izdelana iz lesa je nastala v drugi polovici 17. stoletja

Križno obokana stranska ladja z krstnim kamnom, ki je izdelan iz rdečega marmorja. Krstni kamen so prenesli iz graške stolnice, leta 1586. ko je cerkev postala župnijska . Krstni kamen nosi letnico 1442. Kapelo Janeza Nepomuka krasi oltarna slika iz 16. stoletja. Slika Marije vnebovzete je ustvarila šola Jakopa Tintoretta.

Stranski oltar

Tabernakeljski oltar s Križanim in vitraji okrašena gotska okna

Baročna prižnica

Kropilnik

Marijin steber na začetku Gosposke ulice

Baročni paviljon


Povezano:

Gradec - Graz, Sackstrasse

Vir: Zloženki Znamenitosti Gradca, 2014 in Mestna župnija zum Hl. Blut v Gradcu

Koprska Stolnica Marijinega Vnebovzetja

Koprska stolnica, kot jo vidimo danes, je nastala sredi 18. stoletja. Baročno stolnico so uredili po načrtih beneškega arhitekta Giorgia Massarija. Od prejšnje cerkve je ostalo pročelje, sestavljeno iz dveh delov. Spodnji, beneško gotski del je bil zgrajen 1392, zgornji del pa leta 1488. Stari gotski oltarji so dobili noge in izginili neznano kam. Baročni oltarji kot jih lahko vidimo danes so iz 18. stoletja. Stolnica se ponaša s številnimi umetninami, ki jih je vredno videti.
H stolnici sodi tudi okrogla krstilnica, rotunda Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere božje, ki stoji ob njej. Zgradili so jo leta 1317. in spada med najstarejše zgradbe v Kopru.

Marija Zavetnica s plaščem, kip v niši nad stranskim vhodom v koprsko stolnico

Spominska plošča z letnico 1816. pred vhodom v stolnico. V tem letu je Koper obiskal avstrijski cesar Franc I. vnuk cesarice Marije Terezije.

Koprska stolnica Marijinega vnebovzetja, na Titovem trgu

Vittore Carpaccio - Marija z otrokom na prestolu in šestimi svetniki. Nastala je leta 1516. Med svetniki je upodobljen tudi sv. Nazarij, ki je zaščitnik Kopra. V roki drži maketo mesta, ko je bil Koper še otok. To je najstarejša upodobitev mesta.

Pieta, 15. stoletje

Prezbiterij z glavnim oltarjem

Lesen, baročni škofovski prestol je bil izdelan okoli leta 1730.

Stranska kapela z oltarjem in tabernakljem

Še en Carpaccio visi v Koprski stolnici. To je Vittorejev sin, Benedetto Carpaccio in njegova slika Madona z otrokom med sv. Nikolajem in sv. Janezom Krstnikom 

Orgle je izdelal beneški mojster, leta 1773

Stranski, baročni oltar Brezmadežne. Slika je nastala konec 19. stoletja

Stranski oltar sv. Barbare iz 17. stoletja

Stranski oltar sv. Marka

Baročna prižnica iz leta 1758

Relief na prižnici

Leseno baročno stopnišče, ki vodi do prižnice

Baročna otroška klop

Troladijska, baročna stolnica s prezbiterijem in prižnico v rokoko slogu

Marija z detetom, leseni kip iz 19. stoletja

Rotunda, krstilnica Janeza Krstnika oziroma Karmelske Matere Božje z zvonikom na preslico

Detajl rotunde Janeza Krstnika. Nad vhodnimi vrati, med grboma sta reliefa Janeza Krstnika in beneškega leva.



Povezano:

Koper, staro mestno jedro

Palača Belgramoni - Tacco

Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988

zupnija-kp-stolnica.rkc.si