Prikaz objav z oznako Gosposka ulica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Gosposka ulica. Pokaži vse objave

petek, 20. januar 2017

Gradec - Graz, Glavni trg in Gosposka ulica

Gosposka ulica (Herrengasse) je središče starega mestnega jedra Gradca, z razkošnimi palačami. Prav vsaka je lahko foto zgodba zase. Baročna pročelja, vogalni kipi, medaljoni in reliefi, da o vhodnih portalih, vežah in notranjih dvoriščih niti ne govorim. 😎

Avstrija
Palača na Glavnem trgu ima bogato baročno štukaturo na pročelju. Med cvetličnimi motivi, se pod vazami skrivajo človeška usta in nosovi. V pritličju jo krasijo arkade. Tu je tudi trgovina Swarovski

Avstrija


Avstrija
Relief nad glavnim vhodom v banko

Avstrija
Obrazni relief avstrijskega pravnika Franza von Zeillerja, ki se je rodil v Gradcu, 14. januarja 1751.

Avstrija
Detajl vhodnega portala

Avstrija

Avstrija
Marija z detetom. Niša nad vhodnim portalom
Avstrija
Marija z detetom je pogost motiv in okras graških palač

Avstrija
Baročna javna razsvetljava na Glavnem trgu

Avstrija
Velika freska sv. Štefana z Jezuščkom, na pročelju palače na Glavnem trgu
Avstrija
Večina palač na Gosposki ulici ima notranje dvorišče, ki je z daljšim ali krajšim obokanim hodnikom, povezano z ulico

Avstrija


Avstrija

Avstrija
Palača zavarovalnice Grawe

Avstrija


Avstrija
Baročna konzola, ki podpira pomol
Avstrija
Mestna župnijska cerkev, zgornji del z zvonikom 


Avstrija
Mestna župnijska cerkev je mešanica gotike in baroka. Leta 1440, je na tem mestu stala kapela, ki se nahaja v južni stranski ladji. Leta 1478. so dominikanci kapelo razširili v triladijsko cerkev. Poimenovali so jo "cerkev sv. Krvi"/zum Hl. Blut
Avstrija
Kipa ob stranskem vhodu v župnijsko cerkev
Avstrija
Jezusa položijo v grob - XIV postaja Križevega pota. Umetnija izdelana iz lesa je nastala v drugi polovici 17. stoletja
Avstrija
Križno obokana stranska ladja z krstnim kamnom, ki je izdelan iz rdečega marmorja. Krstni kamen so prenesli iz graške stolnice, leta 1586. ko je cerkev postala župnijska . Krstni kamen nosi letnico 1442. Kapelo Janeza Nepomuka krasi oltarna slika iz 16. stoletja. Slika Marije vnebovzete je ustvarila šola Jakopa Tintoretta.
Avstrija
Stranski oltar
Avstrija
Tabernakeljski oltar s Križanim in vitraji okrašena gotska okna
Avstrija
Baročna prižnica
Avstrija
Kropilnik

Avstrija


Avstrija
Marijin steber na začetku Gosposke ulice

Avstrija
Baročni paviljon


Povezano:

Gradec - Graz, Sackstrasse



Vir: Zloženki Znamenitosti Gradca, 2014 in Mestna župnija zum Hl. Blut v Gradcu

nedelja, 8. februar 2015

Prešernova Ljubljana

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl, France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800. v Vrbi, na Gorenjskem. Največji del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval licej na današnjem Vodnikovem trgu. Ko je na Dunaju končal študij prava, je nadaljeval svoje življenje v Ljubljani.

V Ljubljani se je veliko selil pa tudi delal je na večih koncih, da o družabnem življenju niti ne govorim. V organizaciji TIC Ljubljana, smo se z vodičem in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca, odpravili po starem mestnem jedru, po Prešernovih poteh.

Spominska plošča, kiparja Toneta Demšarja, na Krekovem trgu 10. V tej hiši je Prešeren delal v odvetniški pisarni, pri prijatelju Blažu Crobathu, od leta 1836. do 1840.

Palača na Mestnem trgu 17 je bila last trgovca Janeza Aicholzerja. France Prešeren je tukaj nekaj časa živel s svojim mlajšim bratom Jožefom, Danes je v hiši Slovenski gledališki inštitut.

Zelena hiša, ob Ljubljanici, Cankarjevo nabrežje 9, je imela v Prešernovem času, v prvem nadstropju, gostilno, ki se je imenovala Črni Jurij. Sem je pesnik pogosto zahajal, saj je nekaj časa živel v bližnji Ključavničarski ulici.

Skozi vrata, ki so danes na Gornjem trgu, je France Prešeren pogosto stopal, toda ne na tej lokaciji. Vhodni portal je bil na liceju, na današnjem Vodnikovem trgu, kjer se je Prešeren šolal.

Detajl, starih licejskih vrat

Jožef Blaznik je bil Prešernov sodobnik. Na Bregu je imel tiskarno, v kateri so natisnili Prešernove Poezije.

Hiša na Rožni 5 ima spominsko ploščo, ki nam pove kaj je Prešeren tu počel. Živel je v prvem nadstropju hiše, pri svojem stricu

Trnovska cerkev, kjer je Prešeren prvič srečal odraslo Julijo Primic in začetek mnogih pesnitev in verzov, ki jih je posvetil samo njej.

Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu, na pročelju Trnovske cerkve

Društvo za oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Tokrat France Prešeren, Primicova Julija, Ana Jelovšek

Kamniti portal na ljubljanskih Križankah, je bil v Prešernovih časih vhod v gostilno Smoletovih, na Ajdovščini. Tja je Prešeren rad zahajal, saj je bil Andrej Smole njegov dober prijatelj, ki mu je prav v njej na rokah, umrl.

Barbova baročna palača, na Gosposki ulici 3, je bila zgrajena 1756. za grofa Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina. V palači je nekaj časa domovala tudi Kazina, kamor je zahajal tudi Prešeren

Detajl vrat Barbove palače