nedelja, 08. februar 2015

Prešernova Ljubljana

Na današnji dan, 8. februarja 1849. je v Kranju umrl, France Prešeren, slovenski pesnik. Rodil se je 3. decembra 1800. v Vrbi, na Gorenjskem. Največji del svojega življenja je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval licej na današnjem Vodnikovem trgu. Ko je na Dunaju končal študij prava, je nadaljeval svoje življenje v Ljubljani.

V Ljubljani se je veliko selil pa tudi delal je na večih koncih, da o družabnem življenju niti ne govorim. V organizaciji TIC Ljubljana, smo se z vodičem in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjca, odpravili po starem mestnem jedru, po Prešernovih poteh.

Spominska plošča, kiparja Toneta Demšarja, na Krekovem trgu 10. V tej hiši je Prešeren delal v odvetniški pisarni, pri prijatelju Blažu Crobathu, od leta 1836. do 1840.

Palača na Mestnem trgu 17 je bila last trgovca Janeza Aicholzerja. France Prešeren je tukaj nekaj časa živel s svojim mlajšim bratom Jožefom, Danes je v hiši Slovenski gledališki inštitut.

Zelena hiša, ob Ljubljanici, Cankarjevo nabrežje 9, je imela v Prešernovem času, v prvem nadstropju, gostilno, ki se je imenovala Črni Jurij. Sem je pesnik pogosto zahajal, saj je nekaj časa živel v bližnji Ključavničarski ulici.

Skozi vrata, ki so danes na Gornjem trgu, je France Prešeren pogosto stopal, toda ne na tej lokaciji. Vhodni portal je bil na liceju, na današnjem Vodnikovem trgu, kjer se je Prešeren šolal.

Detajl, starih licejskih vrat

Jožef Blaznik je bil Prešernov sodobnik. Na Bregu je imel tiskarno, v kateri so natisnili Prešernove Poezije.

Hiša na Rožni 5 ima spominsko ploščo, ki nam pove kaj je Prešeren tu počel. Živel je v prvem nadstropju hiše, pri svojem stricu

Trnovska cerkev, kjer je Prešeren prvič srečal odraslo Julijo Primic in začetek mnogih pesnitev in verzov, ki jih je posvetil samo njej.

Spominska plošča v spomin Francetu Prešernu, na pročelju Trnovske cerkve

Društvo za oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Tokrat France Prešeren, Primicova Julija, Ana Jelovšek

Kamniti portal na ljubljanskih Križankah, je bil v Prešernovih časih vhod v gostilno Smoletovih, na Ajdovščini. Tja je Prešeren rad zahajal, saj je bil Andrej Smole njegov dober prijatelj, ki mu je prav v njej na rokah, umrl.

Barbova baročna palača, na Gosposki ulici 3, je bila zgrajena 1756. za grofa Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina. V palači je nekaj časa domovala tudi Kazina, kamor je zahajal tudi Prešeren

Detajl vrat Barbove palače









1 komentar:

Anonimni pravi ...

Iskala sem zvončke, našla tole. Super!
Sicer pa Prešeren Julije ni srečal v tej trnovski cerkvi, ki danes stoji v Trnovem, ampak v tisti, ki je tam stala prej. Zdajšnjo so zgradili, ko je bil Prešeren že nekaj let pod rušo. Julija pa je takrat, ko jo je prvič srečal, imela še vedno le rosnih 16 let. ;)