Križev pot po piranskih cerkvah z Dragico Čadež

Letos je "Križev pot po piranskih cerkvah", ustvarila akademska kiparka, Dragica Čadež. Že 16. tovrstna razstava, je na ogled od 19. marca do 3. aprila 2016.
Pot pričnemo v župnijski cerkvi sv. Jurija, se po izklesani poti spustimo do cerkve sv. Štefana, od tu do Tartinijevega trga, v cerkev sv. Petra. Nadaljujemo do nekdanje cerkve sv. Katarine, ob Minoritskem samostanu. X. postaja je v pinakoteki Minoritskega samostana, ob križnem hodniku, tu je tudi cerkev sv. Frančiška. Čez ozko cesto, si ogledamo še naslednjo postajo v cerkvi Marije Snežne in cerkvi Marije Tolažnice. V krstilnici sv. Janeza Krstnika, se "Križev pot po piranskih cerkvah" zaključi. Po ogledu razstave in vseh znamenitosti, ki jih te cerkve ponujajo na ogled, nam ostane samo še meditativni pogled na čudoviti Piran.

Župnijska cerkev sv. Jurija, v Piranu in prve tri postaje Križevega pota po piranskih cerkvah.
I. Pilat obsodi Jezusa na smrt.
II. Jezus vzame križ na svoje rame
III. Jezus prvič pade pod križ

Kip sv. Jurija

Cerkev sv. Jurija kraljuje nad mestom in morjem :)

Izklesana pot vodi do IV. postaje Križevega pota po piranskih cerkvah

Vhod v cerkev sv. Štefana. Mrežasta, železna vrata pa vodijo na obnovljeni Židovski trg

Cerkev sv. Štefana
IV. Jezus sreča svojo žalostno mater
V. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

Glavni oltar cerkve sv. Štefana

Cerkev sv. Petra, ob Tartinijevem trgu
VI. Veronika obriše Jezusu potni obraz
VII. Jezus pade drugič pod križem

Nekdanja cerkev sv. Katarine, v minoritskem samostanu
VIII. Jezus tolaži jeruzalemske žene
IX. Jezus tretjič pade pod križem

Stara miza

Pinakoteka Minoritskega samostana v Piranu
X. Jezusu snamejo obleko

Pinakoteka Minoritskega samostana, v Piranu, hrani kar nekaj kipov in umetniških slik. Med njimi tudi sliko sv. Janez Krstnik iz konca 17. stoletja. Slikar, Gregorio Lazzarini

Minoritska cerkev sv. Frančiška
XI. Jezusa pribijejo na križ
XII. Jezus umre na križu

Cerkev Marije Snežne
XIII. Jezusa snamejo s križa

Glavni oltar cerkve Marije Snežne

Stara ključavnica in kljuka na vhodnih vratih

Cerkev Marije Tolažnice
XIV. Jezusa položijo v grob

Baročna notranjost cerkve Marije Tolažnice

Krstilnica sv. Janeza Krstnika

XV. postaja križevega pota, Vstajenje ali Jezus vstane od mrtvih

Po ogledu 16. razstave "Križev pot po piranskih cerkvah", kiparke Dragice Čadež pa še meditativni pogled na Piran

Podobno: Minoritska cerkev sv. Frančiška

Vir: Zloženka "Križev pot po piranskih cerkvah". Izdalo društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, marec 2016

Prežihova bajta in Kotlje

Prežihova bajta stoji na sončni strani Preškega vrha, nad Kotljami in s čudovitim razgledom na Uršljo goro in ostale okoliške hribe, ki jih na Koroškem ne manjka. To je bil prvi, lastni dom družine Kuhar, ki se je veliko selila in živela v najemniških hiškah.
Koroški pokrajinski muzej je Prežihovo bajto uredil kot spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Od leta 1979. je v hiši bogata etnološka zbirka predmetov, ki jih je uporabljala družina. Zanimivo in vredno ogleda.

Bronasti spomenik, slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, na visokem kamnitem podstavku, stoji nad Prežihovo bajto in gleda proti Kotljam in Uršlji gori. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča.

Prežihova bajta je delno zidana, delno pa lesena.

Kuharjevi so hišo kupili leta 1911. in tako po dolgih najemniških letih, končno prišli na svoje. Simpatična hiška s hlevom, stoji na Preškem vrhu, nad Kotljami

Leseno, dvostransko stopnišče, glavni vhod v Prežihovo bajto, ki je od leta 1979. urejena kot spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 - 1950), pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja.

Kašča, spodnji del zidan, zgornji lesen z gankom in stopnicami, je bila prinesena h Prežihovi bajti od drugod, vendar pa je bila simpatična kašča nekako povezana s Prežihovo mamo, zato so jo umestili v ta prostor. (voden ogled)

Bohkov kot v Prežihovi bajti

Leseni predalnik s ključavnico na vsakem predalu, v Prežihovi bajti. Lahko bi rekli, da je komoda naslednica skrinje. Komodo, kakršno poznamo še danes, so zasnovali v 17. stoletju. Na podeželju so jih začeli uporabljati v drugi polovici 18. stoletja. Izdelovali so jih iz smrekovega, orehovega ali pa iz češnjevega lesa. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)

Mentrga, leseno korito z mizo za mesenje testa in kolovrat

Krušna peč z leseno klopjo za posedanje in gretje

Spalni del v Prežihovi bajti

Sklednik z lončeno posodo

Pinja, leseni pripomoček za domačo izdelavo masla

Čelešnik so uporabljali za razsvetljavo, tako da so v držalo zataknili žarečo trsko. Bil je lesen ali železen. Uporabljali so ga vse do odkritja petrolejke. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)

Prežihova soseda, na Preškem vrhu :) Prava mačja lepotica in scrkljanka ;)

Črna kuhinja v Prežihovi bajti

Letnica 1812. na tramu v sobi, nam pove kdaj je bila hiša zgrajena

Hlev, delno zidan, delno lesen

Uršlja gora v megli. Pogled s Preškega vrha, pri Prežihovem spomeniku

Preški vrh nad Kotljami. V hiši na levi strani, so kot najemniki, krajši čas živeli člani družine Kuhar. V bogatejši hiši na desni pa je po drugi vojni, živel Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, s svojo družino. (voden ogled)

Baročna župnijska cerkev sv. Marjete v Kotljah. 

Spomenik NOB v Kotljah

Spominska plošča z obrazom Alojza Kuharja, na župnišču v Kotljah. Enako spominsko ploščo smo videli tudi na župnišču v Črni na Koroškem

Zasnežena polja in griči v Kotljah, na Koroškem

Kotlje na Koroškem, majhna vasica pod Uršljo goro in znamenita po bratih Kuhar.


Povezano, izlet na Koroško:

Ravne na Koroškem

Mati fabrika na Ravnah

Črna na Koroškem

Etnografska in rudarska zbirka v Črni

Ljubljana, Wolfova ulica

Ljubljanska Wolfova ulica povezuje dva zelo živahna in obljudena trga, Prešernov in Kongresni trg. Nekoč se je imenovala Gledališka ulica, po nemškem gledališču na Kongresnem trgu. Danes je Wolfova ulica zaprta za promet in čudovite hiše in palače lahko občudujemo peš.

Wolfova ulica 4. Kamniti, vhodni portal s čudovito izrezljanimi, lesenimi vrati. Ovalna tabla, na levi strani vrat, nam pove, da je bila tu nekoč gostilna "Pri belem volku", v katero sta zahajal tudi pesnik France Prešeren in pisatelj Josip Jurčič.

Detajl lesenih vrat na Wolfovi 4

Hiša na Wolfovi 6 je bila dom velike Prešernove ljubezni, Primicove Julije. Pri njih je nekaj časa delala Ana Jelovšek, ki je bila mati Prešernovih otrok

Wolfova 10. Secesijska, kovana mreža nad vhodnimi vrati v hodnik, prav tako bogato okrašen, ki povezuje dve vzporedni hiši, med njima pa je majhno dvorišče.

Detajl kovinskih vrat. Na njih je majhna ploščica z napisom: J. Spreitzer Ljubljana Laibach.

Navdušena sem nad temi vrati, ena lepših v Ljubljani

Trinadstropno, večstanovanjsko hišo, s historično fasado, so zgradili leta 1898. Arhitekt in stavbenik je bil Jakob Accetto. (Vir: dediščina.si)

Oražnov dijaški dom, čudovita hiša na Wolfovi 12. Zdravnik Ivan Oražen jo je zapustil ljubljanski medicinski fakulteti, kot dom za študente medicine.

Na koncu Wolfove ulice je bila nekoč pivovarna in gostilna družine Auer. Kot reven dijak, je Ivan Oražen h njim prihajal na brezplačno kosilo, Veliko kasneje pa se je v družino priženil, poročil se je z Evgenijo Auer.

Vhodna veža oziroma hodnik na Wolfovi, ki vodi na majhno dvorišče.

Dr. Ivan Oražen, zdravnik, politik, dobrotnik, je dobil svojo spominsko ploščo, na malem dvorišču, kjer je vidna stanovalcem in radovednim ljubiteljem starih palač. Spominsko ploščo s portretom dobrotnika je izdelal kipar Franc Berneker, okoli leta 1930.

Stara, železna ključavnica na Wolfovi ulici

Ljubljanske foto zgodbe: Ljubljanski Breg