Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Cerkev, ki te objame in povabi v svojo čudovito baročno notranjost. To je romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki stoji na 324 metrov visoki Veseli Gori. Na njej se nahaja tudi istoimensko naselje. Za tako izjemno sakralno dediščino se lahko zahvalimo novomeškemu proštu. Jurij Frančišek Ksaverij de Marotti se je odločil postaviti novo cerkev, na mestu kjer se je nahajala dotrajana manjša cerkev sv. Marjete. 1. septembra 1723. je posvetil temeljni kamen, 4. septembra 1735. pa tudi dokončano cerkev.

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija ima osmerokotni tloris, prezbiterij z umetelno izrezljanim glavnim oltarjem sv. Frančiška Ksaverija iz leta 1735. Cerkev je kot nekakšna sakralna galerija v kateri lahko občudujemo umetniška dela slovenskih baročnih slikarjev in kiparjev. V dveh stranskih kapelah sta oltarni sliki Valentina Metzingerja in Fortunata Berganta. Dva stranska oltarja, ki stojita ob slavoločni steni sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Cerkev ima tudi štiri bogato poslikane kupole. Leta 1760. jih je s freskami poslikal Anton Tušek iz Škofje Loke.

Za potrebe romarjev in duhovnikov so leta 1768. nedaleč stran od cerkve zgradili romarsko hišo. Med leti 1825. do 1938. je bila v lasti plemiške družine Barbo. Danes je v njej muzej kmečkega orodja, spominska soba čebelarja in duhovnika Petra Pavla Glavarja pa verjetno še kaj.

Ko so se romarji izvili iz objema čudovite cerkve, so se odpravili naprej, na Žalostno Goro.

Romarska, baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, nad Šentrupertom

Kupola nad glavnim oltarjem predstavlja podobe vere, upanja in ljubezni. V središču je sv. Frančišek Ksaverij, na levi strani pa je upodobljena cesarica Marija Terezija z dvoglavim orlom. Vse freske v cerkvi so nastale leta 1760. Pripisujejo jih slikarju in freskantu Antonu Tušku iz Škofje Loke.

Baročni zlati oltar je nastal leta 1735. v novomeški rezbarski delavnici. V niši oltarja stoji kip sv. Frančiška Ksaverija, okoli njega pa so razvejani listi akanta, ki jih prepredajo trakovi v rokah angelov. 

Sv. Marjeta v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Marjete

Stranska kapela sv. Marjete, v spomin na starejšo cerkev sv. Marjete, ki je stala na tem mestu in so jo zaradi dotrajanosti, konec 15. stoletja, podrli. Oba oltarja v stranskih kapelah sta iz druge polovice 19. stoletja. Oltarni sliki sta starejši. V kapeli sv. Marjete je slika Smrt sv. Jožefa, delo Valentina Metzingerja. V atiki je slika sv. Marjete.

Sv. Janez Nepomuk v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Janeza Nepomuka.

Kapela sv. Janeza Nepomuka. Oltarno sliko, Smrt sv. Janeza Nepomuka, je naslikal slovenski baročni slikar Fortunat Bergant, okoli leta 1765. V atiki je slika Angela varuha, delo Matije Bradaška

V središču največje kupole je sv. Trojica, okoli pa so v podobi angelov naslikane čednosti kot so modrost, ponižnost, pravica, usmiljenje, radodarnost ...

Detajl poslikane velike kupole

Freska sv. Frančišek in ženska s kačo, delo loškega slikarja Antona Tuška (6. junij 1725 - 31. januar 1798) 

Stranski oltar Lurške Matere Božje. Oba stranska oltarja sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice.

Stranski oltar posvečen sv. Ani

Oljna slika umirajočega sv. Frančiška Ksaverija, visi ob stranskem oltarju sv. Ane. Umetnija je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja 

Lesena baročna prižnica je iz leta 1744.

Križev pot

Tlakovanje cerkvene ladje

Barbova graščina na Veseli Gori. Mogočna, kamnita, nadstropna in devetosna zgradba je bila zgrajena leta 1768, kot romarska hiša. Od leta 1825. do 1938, je bila v lasti plemiške družine Barbo, po kateri je dobila ime. 

Spominska plošča na pročelju Barbove graščine, v spomin na duhovnika in čebelarja Petra Pavla Glavarja (2. maj 1721, Ljubljana - 24. januar 1784, Gomila pri Mirni na Dolenjskem)

Kamniti portal graščine Barbo z letnico 1768 na sklepniku

Detajl Barbove graščine na Veseli gori

So na Veseli Gori vsi veseli? Simpatični in igrivi koker španjel zagotovo je 💛

Vesela Gora nad Šentrupertom. Istoimensko naselje in romarska, baročna umetnija, cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Najstarejša mariborska trta ima svoje potomce tudi na Veseli Gori

Kamniti portal vodi v klet Barbove graščine.

Pogled z Vesele Gore na Šentrupert in spodaj desno na križev pot in kapelo Žalostne matere božje

Šentrupert in župnijska cerkev sv. Ruperta pod katero spada tudi podružnična cerkev na Veseli Gori

Toplar, obožujem jih 💜

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori so pričeli zidati 1.septembra 1723. Posvečena je bila 4. septembra 1735. Na tem prostoru je stala starejša cerkev sv. Marjete, ki so jo konec 15. stoletja porušili. 

Grad Škrljevo stoji nedaleč od cerkve sv. Frančiška Ksaverija. V pisnih virih se prvič omenja leta 1044. kot posest sv. Eme, ki ga je podarila benediktinkam in njihovemu samostanu na Krki, na Koroškem.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: sentrupert.si

Križev pot po piranskih cerkvah z Dragico Čadež

Letos je "Križev pot po piranskih cerkvah", ustvarila akademska kiparka, Dragica Čadež. Že 16. tovrstna razstava, je na ogled od 19. marca do 3. aprila 2016.
Pot pričnemo v župnijski cerkvi sv. Jurija, se po izklesani poti spustimo do cerkve sv. Štefana, od tu do Tartinijevega trga, v cerkev sv. Petra. Nadaljujemo do nekdanje cerkve sv. Katarine, ob Minoritskem samostanu. X. postaja je v pinakoteki Minoritskega samostana, ob križnem hodniku, tu je tudi cerkev sv. Frančiška. Čez ozko cesto, si ogledamo še naslednjo postajo v cerkvi Marije Snežne in cerkvi Marije Tolažnice. V krstilnici sv. Janeza Krstnika, se "Križev pot po piranskih cerkvah" zaključi. Po ogledu razstave in vseh znamenitosti, ki jih te cerkve ponujajo na ogled, nam ostane samo še meditativni pogled na čudoviti Piran.

Župnijska cerkev sv. Jurija, v Piranu in prve tri postaje Križevega pota po piranskih cerkvah.
I. Pilat obsodi Jezusa na smrt.
II. Jezus vzame križ na svoje rame
III. Jezus prvič pade pod križ

Kip sv. Jurija

Cerkev sv. Jurija kraljuje nad mestom in morjem :)

Izklesana pot vodi do IV. postaje Križevega pota po piranskih cerkvah

Vhod v cerkev sv. Štefana. Mrežasta, železna vrata pa vodijo na obnovljeni Židovski trg

Cerkev sv. Štefana
IV. Jezus sreča svojo žalostno mater
V. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

Glavni oltar cerkve sv. Štefana

Cerkev sv. Petra, ob Tartinijevem trgu
VI. Veronika obriše Jezusu potni obraz
VII. Jezus pade drugič pod križem

Nekdanja cerkev sv. Katarine, v minoritskem samostanu
VIII. Jezus tolaži jeruzalemske žene
IX. Jezus tretjič pade pod križem

Stara miza

Pinakoteka Minoritskega samostana v Piranu
X. Jezusu snamejo obleko

Pinakoteka Minoritskega samostana, v Piranu, hrani kar nekaj kipov in umetniških slik. Med njimi tudi sliko sv. Janez Krstnik iz konca 17. stoletja. Slikar, Gregorio Lazzarini

Minoritska cerkev sv. Frančiška
XI. Jezusa pribijejo na križ
XII. Jezus umre na križu

Cerkev Marije Snežne
XIII. Jezusa snamejo s križa

Glavni oltar cerkve Marije Snežne

Stara ključavnica in kljuka na vhodnih vratih

Cerkev Marije Tolažnice
XIV. Jezusa položijo v grob

Baročna notranjost cerkve Marije Tolažnice

Krstilnica sv. Janeza Krstnika

XV. postaja križevega pota, Vstajenje ali Jezus vstane od mrtvih

Po ogledu 16. razstave "Križev pot po piranskih cerkvah", kiparke Dragice Čadež pa še meditativni pogled na Piran

Podobno: Minoritska cerkev sv. Frančiška

Vir: Zloženka "Križev pot po piranskih cerkvah". Izdalo društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, marec 2016