Velenje, staro in novo mestno jedro

Velenje, mesto v Šaleški dolini, je najbolj prepoznavno po rudniku in tovarni Gorenje. Poleg Nove Gorice, ga imamo za najmlajše mesto v Sloveniji. Toda mlado mesto ima tudi svoje staro mestno jedro, ki se je kot trg pojavilo v pisnih virih že leta 1275. To je današnji Stari trg s cerkvijo Matere Božje in hišami, ki strnjene oklepajo grajski hrib.
Tudi Velenjski grad je začel nastajati v tem času. Skozi stoletja se je širil, dograjeval in spreminjal svoj videz. Zadnja, ki sta grad predelala sta bila Karl in Bianca Adamovich, ki sta zgradila tudi veliko vilo ob vznožju grajskega hriba in na začetki starega trškega jedra. V razkošnih grajskih sobanah je bilo veliko lepega pohištva in opreme. Po drugi svetovni vojni so ostale samo sobane. V njih se je naselil Muzej Velenje z zanimivimi stalnimi in občasnimi razstavami.
Danes je Velenje lepo urejeno modernistično mesto, tako urbanistično kot arhitekturno. Velike zasluge gredo nekdanjemu direktorju rudnika Nestlu Žganku. Ta se je odločil, da bodo za rudarje, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo, zgradili svetla stanovanja, okoli stanovanjskih blokov pa bo veliko zelenic in parkov. Ta idilična zamisel mu je tudi uspela. In to kljub ostremu nasprotovanju takratnega državnega vodstva, ki je trdilo, da rudarji pa res ne potrebujejo tako razkošnih stanovanj. Velenjčani so svojemu dobrotniku in človeku z veliko empatije, postavili spomenik na Titovem trgu.
Za sprehod po modernističnem Velenju priporočam vodnik "Velenje - Sprehod skozi mesto moderne", avtor je Rok Poles.

Zasnova Velenjskega gradu je iz 13. stoletja. Tekom stoletij se je grad širil, dobil obrambno obzidje, celo dvojno pa tudi več obrambnih stolpov. Grad stoji na 66 m visokem griču.

V stavbi s stopničastim čelom so bili nekoč hlevi. Danes je v hlevu samo mastodont. Velenjski grad je imel tudi notranje obrambno obzidje. 

Okrogli grajski stolp s konzolnim vencem. Na njem je niz strelnih lin in izlivnic za smolo.

Kamnit vhodni portal

Grba Karla in Biance Adamovich, predzadnja lastnika Velenjskega gradu. Na heraldični tabli je letnica 1858, ko sta grad prenovila. Zadnji lastnik gradu je bil grof Coronini - Kromberk. Kupil ga je leta 1918. Grad je bil v njegovi lasti vse do druge svetovne vojne. Danes je v njem muzej.

Arkadno dvorišče in arkadni hodnik v nadstropju Velenjskega gradu.

Trgovina iz začetka 20. stoletja. Nekaj malega je tudi iz 21. 😊

Kamniti vodnjak na arkadnem dvorišču Velenjskega gradu. Vodnjak je imel cisterno v katero je tekla voda z grajske strehe

Kamnito stopnišče

Na Velenjskem gradu, ki je danes mestni muzej s številnimi zbirkami, imajo tudi prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja. Takrat so uporabljali leseno igralo, ki bi mu danes lahko rekli fliper 

Hladilna skrinja

Kavni mlinček ali bolje rečeno mlin 😎

Umetelno izrezljano leseno ogrodje glasbene skrinje

Prikaz gostilne iz začetka 20. stoletja

Točilni pult

"Delu čast in oblast". Je še tako! 😎

Danes je v Muzeju Velenje, na Velenjskem gradu, na ogled postavljeno kar nekaj stalnih muzejskih zbirk. Med njimi je zbirka kiparja Cirila Cesarja, rojenega leta 1923. v Mozirju

Na železnih vratih, ki vodijo v notranjost gradu, so približno meter visoka vratca, skozi katera so vstopali in izstopali ljudje, ne da bi odpirali velika in težka vhodna vrata. Na vratcih je strelna lina

Pogled z Velenjskega gradu na novo Velenje

Grajska kapela ima na portalu letnico 1660.

Detajl kamnitega portala grajske kapele z letnico 1660.

Nad tunelom stoji ostanek gradu Šalek. Po njem je dobila ime Šaleška dolina. Grad se prvič omenja že leta 1287. Kar je ostalo od gradu je večnadstropni, trioglati stolp, kar je redkost na Slovenskem. 

Dovozna pot med notranjim in zunanjim obrambnim obzidjem.

Smučarske skakalnice ob Velenjskem gradu. Na starih razglednicah je videti, da je bil nekoč, ob vznožju današnjih skakalnic, lepo urejen park

Stojan Batič, Onemele puške, Titov trg Velenje, 1971.

Fontana in spomenik kiparja Stojana Batiča z naslovom Onemele puške iz leta 1971. Skulptura je simbol Miru. Navzdol obrnjene puške prehajajo v človeške figure. Na plošči ob fontani so vklesana imena 668 padlih borcev in žrtev fašizma v Velenju med drugo svetovno vojno.

Rudarska stolpnica je zgrajena v 60-ih letih 20. stoletja po načrtih arhitektov Mirana Miheliča in Ilije Arnautoviča. Leta 1962. so postavili pet takih stolpnic v Savskem naselju v Ljubljani. Poznamo jih kot Savske stolpnice. Rudarska stolpnica v Velenju ima en dodatek. Na strehi je, okoli strojnice dvigala, oblikovan rudarski Srečno in rudarski znak

Kulturni dom na Titovem trgu je avtorsko delo Plečnikovega študenta, arhitekta Otona Gasparija (1911-1991). Kulturni dom v Velenju so zgradili leta 1959. Ob njem je najnovejša pridobitev mesta, solarna polnilnica mobilnih naprav.

Reliefna mreža na pročelju Doma kulture je delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1960. Imenuje se Muze umetnosti. Predstavlja glasbeno, dramsko in likovno umetnost.

Kip Mati z otrokom je ustvaril kipar Stojan Batič Postavljen je ob Galeriji Velenje.

Velenjčani svojega Tita ne dajo. Za impozantni spomenik, ki meri kar 628 cm, so denar prispevali prebivalci in takratne družbenopolitične organizacije. Kip je delo kiparja Antuna Augustinčiča. Postavili so ga leta 1977.

Nestl Žgank (1909-2004) je bil direktor velenjskega rudnika, od leta 1950-1965 in človek z veliko empatije. Pravijo mu tudi oče Velenja. Bil je pobudnik gradnje lepih in svetlih bivališč za rudarje in njihove družine. To je bilo v nasprotju z "vizijo" takratnih vodilnih politikov, ki so zahtevali gradnjo kolonij in barakarskih naselij, kajti rudarji so prišli od drugod in so tu le začasno zato res ne potrebujejo tako modernih stanovanj. Nestl Žgank ni odstopil od svoje vizije in začelo je nastajati modernistično zasnovano Velenje. Leta 2009. so na Titovem trgu postavili spomenik kjer Nestl Žgank stoji ob maketi Velenja. Spomenik je ustvaril kipar Boštjan Drinovec, rojen leta 1973. v Ljubljani. 

Vila Bianca je bila zgrajena leta 1855. ob vznožju Velenjskega gradu. Ime je dobila po grofici Bianci Adamovich, ki je v njej živela v 19. stoletju. Ob vili je velik, ograjen park. Danes je v njej TIC, galerija, dvorane za različne razstave in prireditve pa tudi gostinska dejavnost je dobro zastopana s prijetnim lokalom imenovanim Bianca Gurmanka 😎

Vila Bianca stoji ob vznožju grajskega hriba. Ob njej so speljane stopnice do gradu.

Hiša na Starem trgu 2 je bila zgrajena v začetku 19. stoletja. Preuredili so jo konec 19. stoletja. Visoko pritlično hišo krasi dvoramno stopnišče s kovano ograjo. Hiša ima poudarjen osrednji del s pilastri in biforo v trapezno oblikovanem strešnem čelu

Nadstropna hiša, na Starem trgu, iz druge polovice 19. stoletja

Pritlična hiša s strmo dvokapno streho na čop in podstrešjem je zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1860, ko so hišo prenovili. 

Velenje, Stari trg, staro mestno jedro, strnjeno ob grajski hrib. Velenje se kot trg omenja že leta 1264. 

Simpatična pritlična hiška z baročno zasnovo iz 18. stoletja. V 19. st. so jo prenovili. Frčade so verjetno najnovejša pridobitev. 

Arkadni hodnik palače na Starem trgu

Župnijska cerkev Karmelske Matere Božje stoji na manjši vzpetini v starem mestnem jedru Velenja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1477. 

Zvonik župnijske cerkve Karmelske Matere Božje z zvonasto streho in hiši na Ljubljanski cesti, iz začetka 20. stoletja


Enodnevni izlet na Štajersko:


Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
Rok Poles, Velenje Sprehod skozi mesto moderne, Mestna občina Velenje, 2013
dr. Ivan Stopar, Velenjski grad
RNKD
zloženke TIC Velenje

Kranj, Prešernovo mesto

Na praznik slovenske kulture 8. februarja, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, priredijo v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov smenj. Pestro dogajanje s kulturnimi prireditvami, koncerti, številnimi stojnicami, s prikazom različnih obrti, obisk muzejskih postavitev, predvsem pa, kot se za Prešernov dan spodobi, obisk Prešernove hiše, kjer si lahko ogledamo nekaj originalnega pohištva, ki ga je uporabljal pesnik pa še marsikaj. Že sama hiša na Prešernovi ulici, je znamenitost zase.
Poleg Franceta Prešerna pa je v Kranju živelo in tako ali drugače delovalo kar nekaj znamenitih Slovencev. Med njimi so pesnik Simon Jenko, arhitekta Jože Plečnik in Vladimir Šubic, kipar Lojze Dolinar, izumitelj fotografije na steklu Janez Puhar, gradbenik Josip Slavec ... in tako je nastala pisana foto zgodba 😉

Nadstropna hiša, na Prešernovi ulici 7, v starem mestnem jedru Kranja, je bila zadnji dom pesnika Franceta Prešerna. V tistem času je bila last pivovarja in trgovca Franca Mayrja. Pesnik je v hiši živel in delal od 1846. do svoje smrti, leta 1849. Hiša je sestavljena iz dveh hiš, ki ju povezuje notranje dvorišče.

Portret pesnika in pravnika dr. Franceta Prešerna, je ustvaril slikar Ivan Vavpotič.

Ostanki starega baročnega portala Prešernove hiše v Kranju, ki je danes spominski muzej, posvečen pesniku.

Poslikan strop v pritličju Prešernovega muzeja, kjer je danes galerija

Del hiše, ki ima pogled na notranje dvorišče. Tu je bilo pesnikovo stanovanje. Z njim je živela tudi njegova sestra.

Na roko spisan pravniški dokument odvetnika dr. Franceta Prešerna

Prešernova stenska ura, ki je nekoč krasila pesnikovo rojstno hišo v Vrbi

Originalna Prešernova delovna miza.

Bog ve kdo je bil Prešernov sosed, ampak okno je pa super. 😎

Notranje dvorišče je bilo nekoč odprto. Danes ima streho in atrij so uporabili za prodajalno spominkov. Na steni so pesnikovi verzi napisani v različnih jezikih 

Arkadni hodnik v nadstropju vodi v nekdanjo Prešernovo odvetniško pisarno

Poslikan strop v stanovanjskem delu Prešernove hiše v Kranju

Prešernova prijatelja, Andrej Smole (1800-1840) in Matija Čop (1797-1835)

Prešernov predalnik. 

V Prešernovem muzeju v Kranju je ohranjenega nekaj pohištva, ki ga je uporabljal pesnik

Pesnikova postelja, ki jo je uporabljal vse do svoje smrti. Na tabli piše, da je potem prešla v last njegove sestre Alenke (Lenčke), od leta 1880. pa je prešla v last Toma Zupana (1839. Smokuč - 1937. Okroglo). Ta je bil Prešernov sorodnik in prešernoslovec, ki je zbiral podatke o pesniku in družini. 

Vsako leto, na slovenski kulturni praznik 8. februarja priredijo, v starem mestnem jedru Kranja, Prešernov semenj. Pestro in zanimivo dogajanje spremljata tudi pesnik in njegova Julija 😎

Zanimiva, propadajoča hiša na Prešernovi 5. Zasledila sem, da jo prodaja DUTB 😎

Doprsni bronasti kip pesnika Franceta Prešerna je leta 1968. ustvaril kipar Lojze Dolinar.

Prešernov gaj, spominski park je nastal na prostoru nekdanjega kranjskega pokopališča. Lopa z osmimi stebri in valovito streho stoji na prostoru kjer je nekoč stala kapela sv. Križa. Jože Plečnik je predlagal, da se v kapeli uredi muzej kranjskih pomembnežev. Na žalost so bili povojni "častilci" kulturne dediščine hitrejši in so kapelo podrli. Lopo so postavili leta 1951. po načrtih Plečnikovega učenca arhitekta Marjana Šorlija in Urške Ogorevc.

V Prešernovem gaju stoji tudi grobnica družine Majdič. Bili so začetniki industrijskega mlinarstva na Slovenskem. 

Kamnita spominska plošča z okroglim bronastim medaljonom s podobo Janeza Puharja (1814-1864), izumitelja fotografije na steklo. 

Stebri lope, ki so zgrajeni iz lehnjaka, nosijo tudi stare nagrobne spomenike in spominske plošče.

V Prešernovem gaju je grob slovenskega pesnika in pisatelja Simona Jenka (1835-1869). Obelisk s pesnikovim portretom je delo kiparja Janeza Vurnika in njegovega očeta kamnoseka Janeza Vurnika st. iz Radovljice. Spomenik je postavila Kranjska narodna čitalnica leta 1872.

V Prešernovem gaju je grob Franceta Prešerna, ki je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja. Postavili so ga leta 1852. Ime arhitekta ni znano. Denar za spomenik so zbirali v okviru Slovenskega društva. Glavni organizator je bil dr. Janez Bleiweis (1808-1881), zdravnik, veterinar, politik, publicist in narodni buditelj. Njegova rojstna hiša še vedno stoji v starem mestnem jedru Kranja.

Garda Slovenske vojske v pričakovanju ministra za kulturo, ki je na Prešernov grob položil venec

Spomenik v obliki kamnite piramide z železno spominsko ploščo, obkroža veriga na štirih kamnitih stolpičih. Posvečen je ustreljenim žrtvam fašističnega nasilja v Bazovici. Zgodilo se je 6. septembra 1930. Spomenik so postavili leta 1931. in je prvi spomenik žrtvam fašističnega nasilja v Evropi.

Železna spominska plošča iz leta 1931. na spomeniku žrtvam fašističnega nasilja

Razigrani nemški ovčar, prvi sosed Prešernovega gaja 💓

Trinadstropni stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, s polkrožno obliko stoji na vogalu Stritarjeve ulice in Koroške ceste. Postavili so ga leta 1929. po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica. 

Eden od vhodov v stanovanjski blok Pokojninskega zavoda v Kranju

Hišo z rizalitoma in bogato členjeno ulično fasado, na Koroški cesti 31, so postavili na začetku 20. stoletja. Načrte je izdelal furlanski arhitekt in stavbenik Giuseppe Josef Fuso (1859-1916) 

Vilo na Koroški cesti v Kranju je načrtoval arhitekt Jože Plečnik in njegov študent Nikolaj Bežek leta 1936. V njej je živel in delal Nikolajev brat, zdravnik Jože Bežek. Vilo imenujejo tudi Bežkova vila. V pritličju je bila ordinacija, čakalnica, kuhinja in soba za goste. V nadstropju je bilo zdravnikovo stanovanje. Po njegovi smrti je hišo kupilo Planinsko društvo, ki ima še danes v njej svoje prostore.

Vhodni portal Bežkove vile

Relief nad vhodnim portalom Bežkove vile je delo kiparja Lojzeta Dolinarja iz leta 1970.

Detajl vhodnih vrat Bežkove vile. Kljuka s Prešernovo glavo?

Trkalo v obliki križa na vhodnih vratih Bežkove hiše v Kranju

Doprsni kip alpinista Nejca Zaplotnika

Palača Mestne občine in Upravne enote Kranj

Grb Mestne občine Kranj

Josip Slavec, podjetnik in stavbenik je bil rojen leta 1901. v Tacnu pri Ljubljani. Umrl je 1978. v Kranju. Gradil je mostove in ceste, med drugim tudi železniški most v Zidanem Mostu. Naročilo zanj je dobil kot mlad podjetnik, star komaj 28 let. Sodeloval je tudi s Plečnikom in zgradil njegove arkade pred gledališčem in Roženvensko stopnišče. Zgradil je tudi nekdanji hotel Stara pošta na čigar pročelju stoji danes njegov doprsni kip. (zloženka Kranjska gradbena dediščina, Josip Slavec, podjetnik in stavbenik)

Plečnikov tlak pred Prešernovim gledališčem v Kranju

Stranski vhod v Prešernovo gledališče

V nadstropni hiši iz 18. stoletja je, na prelomu iz 18. v 19. stoletje živel in delal slikar Leopold Layer (1752-1828). Danes je v njej galerija, spominska soba Janeza Puharja, kavarna z vrtom v atriju in sobe za umetnike, ki tu ustvarjajo.

Vhodni portal Layerjeve hiše

Na Tomšičevi ulici je zadnja leta svojega življenja in ustvarjanja preživljal tudi Simon Jenko (1835-1869) slovenski pesnik in pisatelj

Spominska plošča Simonu Jenku na pročelju hiše v kateri je živel

"kozarce zase vzdignimo", drugi verz zadnje kitice Prešernove Zdravljice. In ko se nad mesto noč spusti, je čas, da se polni lepih vtisov odpravimo domov 😊


Foto zgodbe iz prejšnjih raziskovanj Kranja:
Grad Khislstein in muzejske zbirke
Cerkev sv. Kancijana v Kranju


Vir: visitkranj.com
Register NKD
Kulturne poti 2000, Vodnik po spomenikih, Prešernov gaj,