Velika Nedelja in križniki

Iz Ljutomera smo se, na našem enodnevnem izletu po Slovenskih goricah, zapeljali še v Veliko Nedeljo. Kraj je nastal pred letom 1200, ko so na tem prostoru križniki premagali Ogre. Zmagali so prav na veliko nedeljo, tako naj bi kraj tudi dobil svoje ime. Okoli leta 1273. je tedanji nemški viteški red tu ustanovil križniško komendo. Stala je na prostoru kjer je danes čudovit grad in ob kapeli iz 12. stoletja, ki stoji še danes. To je tisti polkrožni del, ki se drži zvonika cerkve sv. Trojice.
Danes si lahko v Veliki Nedelji ogledamo veličasten kompleks reda križnikov, ki ga sestavljajo grad, cerkev sv. Trojice in baročno župnišče. Sedanja oblika in oprema kompleksa je v večini iz 18. stoletja, ohranjeno pa je tudi marsikaj iz prejšnjih časov. Ena teh je prav gotovo originalni krstilnik iz leta 1235, ki ga krasijo štiri romanske ženske glave. V gradu je danes Etnološki muzej. Križevniška cerkev je polna baročnih oltarjev, štukatur in slik. Ob prenovi so na stenah odkrili stare freske iz 14. stoletja. Baročno župnišče ima na stropu soban ohranjene čudovite freske, štukature in poslikave. Za vse to skrbi tamkajšnji duhovnik, ki je tudi prior križniškega reda v Sloveniji, gospod Štampar Janko, ki je tudi nas prijazno in gostoljubno sprejel.

Župnijska cerkev sv. Trojice v Veliki Nedelji. V osnovi je cerkev romanska, na pročelju pa je vidno kako so se skozi stoletja slogi menjali. Cerkev upravljajo križniki, ki so že osemsto let prisotni tudi na naših tleh.

Pred cerkvijo sv. Trojice, stoji kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744.

Nad vhodnim portalom  v cerkev je letnica 1698 in križ reda križnikov.

Bogata štukatura iz konca 17. stoletja in kipa sv. Petra in Pavla na stebrih, ki podpirata kor. Štukatura je delo italijanskega mojstra Schomassija 

Marija Rožnovenska

Freske iz 14. stoletja prikazujejo cerkvene očete

Stranski baročni oltar Marije Lurške. 

Stare freske iz 14 stoletja

Nad vhodom v zakristijo je slika Poklon sv. Treh Kraljev

Glavni oltar križevniške cerkve v Veliki Nedelji je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. Dokončan je bil leta 1790. Oltarna slika sv. Trojice je mlajša. Naslikal jo je graški slikar Jožef Wohnsiedler, leta 1831. 

Poslikan, križno obokan strop ladje. Kor z orglami, ki so bile izdelane leta 1859, v mariborski delavnici Lenarta Ebnerja. Korna ograja in stebri so bogato okrašeni s štukaturami in kipi. 

Baročna prižnica

Svečnika

Stranska kapela, ki so jo dozidali leta 1696. V njej je oltar sv. Janeza Nepomuka s kakovostno sliko, neznanega avtorja, iz 18. stoletja.

Tudi drugo stransko kapelo so cerkvi dozidali leta 1696. Posvečena je sv. Jožefu. Kakovostna slika iz 18. stoletja, slikar neznan.

Da Vincijeva šifra 😎 Črke vklesane v talno ploščo, v najstarejšem delu križevniške cerkve sv. Trojica

Oltar v najstarejšem delu cerkve. Tu je tudi krstilnica iz leta 1235.

Ohranjen prvotni romanski prezbiterij z romanskim krstilnikom, ki je izdelan iz pohorskega marmorja. Krstilnik je iz 13. stoletja. Krasijo ga štiri ženske glave.

Romanska glava v spodnjem delu zvonika

Grbovni relief iz leta 1612. komturja (predstojnika viteškega reda) Marquarda von Eckh

Zanimiv lestenec na stopnišču gradu v Veliki Nedelji

Lepo ohranjen baročni vodnjak s kamnitim vencem, železno konstrukcijo in pogonskim mehanizmom. Dvorišče gradu v Veliki Nedelji

Polkrožna apsida ob zvoniku je del stare kapele iz 12. stoletja

Grad v Veliki Nedelji je stara križevniška komenda, ki se omenja že leta 1273. Danes je v gradu Etnološki in križniški muzej. Prostor med gradom in cerkvijo sv. Trojice pa je uporaben tudi za različne kulturne prireditve.

Stropi v župnišču so bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. V vogalih viteške dvorane so naslikane rože v vazah

Na glavni freski, na stropu viteške dvorane, so Atena, Hermes in mitološki pevec Orfej. Predvidevajo, da so freske stare toliko kot župnišče v sedanji obliki. Baročno župnišče so zgradili med leti 1749 do 1751.

Freska "Samson in lev"

Freska "Samson premaga Goljata"

Baročno, nadstropno župnišče, ob križevniški cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, so zgradili med leti 1749 do 1751. Sobane župnišča so bogato okrašene s freskami in štukaturo. Predvidevajo, da je okrasje enako staro kot današnje župnišče.

Dvonadstropni grad v Veliki Nedelji, ima štiri trakte in prav toliko okroglih obrambnih stolpov. Grad se prvič omenja leta 1273. kot križniška komenda. V 17. stoletju so ga prenovili in renesančno zasnovo gradu so baročno nadgradili. 

Enodnevni izlet v Slovenske gorice:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Vir: voden ogled
Janko Štampar, s. Jožefa Ogulin, Križniki v Sloveniji, Agencija Baribal, Ljubljana, 2010

Grad Hrastovec v Slovenskih goricah

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah smo začeli na gradu Hrastovec. Stoji na manjši vzpetini v istoimenskem naselju in spada pod občino Lenart. Po nekaterih virih se grad omenja že leta 1255. Današnjo podobo je "zakrivila" štajerska plemiška rodbina Herberstein, ob pomoči arhitektov iz Gradca, italijanskega rodu. To sta bila Domenico della Tore in Giovanni Pozzo. Danes ima grad nepravilno obliko peterokotnika. Grajsko dvorišče s parkom in kamnito fontano obkroža pet, dvonadstropnih traktov in obrambnih stolpov. Na grajsko dvorišče vstopamo skozi renesančni portal z letnicama 1616. in 1655. Na njem so tudi ohranjene odprtine starega dvižnega mostu. Čez nekdanji obrambni jarek so kasneje zgradili kamniti most. Vhodni trakt je tudi najstarejši del gradu.

Najbolj znani lastniku gradu Hrastovec  je bila plemiška družina Herberstein. Družina, ki je imela razkošno palačo tudi v Gradcu, je bila lastnica gradu v dveh obdobjih, od leta 1481. do 1802. in od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Bili so tudi veliki častilci umetnosti, predvsem slikarstva. Umetniške slike so visele po celem gradu. Veliko se jih je ohranilo in jih danes hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj in Maribor. Tudi stene in stropi v gradu so bili bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. Mi smo si ogledali slavnostno dvorano v nekdanjem imenitnem palaciju, ki ima stene poslikane s krajinami, strop pa je bogato okrašen s štukaturo in poslikan z mitološkimi prizori. Poleg palacija je baročna kapela sv. Križa iz leta 1668, ki je prav tako poslikana in okrašena s štukaturo.

Danes je v gradu socialno varstveni zavod, zato je ogled možen le v organiziranih skupinah in ob predhodnem dogovoru z vodstvom zavoda.

Glavni renesančni portal in vhod na grajsko dvorišče, Ohranjeni sta tudi odprtini za verigo dvižnega mostu.

Stara kovinska vrata na glavnem portalu

Ovčice pozirajo. Za njimi pa čudovita kulisa, Slovenske gorice

Starejši, južni del gradu Hrastovec z novejšim kamnitim mostom in dvema, okroglima stolpoma

Kamniti prestol in kamnita klop pred vhodom v grad Hrastovec

Grb plemiške družine Herberstein 

Grajsko dvorišče krasijo veliki cvetlični lonci

Baročno stopnišče na gradu Hrastovec

Kamniti portal z mrežasto kovinskimi vrati

Nekdanja grajska baročna kapela in eden od ohranjenih baročnih portalov

Na grajskem dvorišču je park z drevesi, s kvadratno fontano in z zanimivo oblikovanimi klopmi 

Poslikan strop v slavnostni dvorani gradu Hrastovec

Strop je poslikan z mitološkimi motivi

Strop slavnostne dvorane krasi bogata štukatura v obliki angelčkov in različnih cvetličnih motivov.

V središču poslikanega stropa je speča Venera

Kapela sv. Križa z grbom družine Herberstein. Na portalu je letnica 1668.

Črni oltar v baročni kapeli sv. Križa, na gradu Hrastovec

Tudi kapela sv. Križa, iz leta 1668, je bogato poslikana in okrašena s štukaturami

Sv. Anton Padovanski z Jezuščkom. Poslikava stene na koru kapele sv. Križa

Baročna niša z oknom od koder je plemiška družina spremljala mašo v kapeli sv. Križa

Baročni kropilnik

Baročni okvir

Grad Hrastovec, kot ga vidimo danes, je nastal v prvi polovici 18. stoletja, ko je plemiška družina Herberstein grad prezidala v čudovit baročni dvorec. Grad ima pet traktov, na vogalih pa tri okrogle obrambne stolpe in dva pravokotna. Družina Herberstein je bila lastnica gradu od leta 1481. do 1802. in potem še enkrat od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad nacionaliziran. Ob vznožju gradu je grajski ribnik.


Povezan izlet, Slovenske gorice:

Spodnja Voličina

Lenart v Slovenskih goricah

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ljutomer

Velika Nedelja

Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

Ivan Jakič, Sto gradov na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana 2001

Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988