Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Tih deževen dan nas je iz Divače popeljal v največjo slovensko vas Lokev na Krasu. Središče starega vaškega jedra je baročna župnijska cerkev sv. Mihaela. Njena notranjost je prava mala galerija slikarja Toneta Kralja. Freske je ustvaril konec leta 1942. in na začetku leta 1943. Obok prezbiterija krasi Zadnja večerja, v trenutku, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. V ladji so štiri velike freske Kristusa Samaritana, Kralja, pastirja in sejalca. Fašistom na očeh je Tone Kralj naslikal domoljubne freske s katerimi je pozival k uporu proti fašizmu. Poleg Kristusa in slovenskega naroda je naslikal tudi kraške vasi, ki gorijo, bodečo žico okoli taborišč pa tudi hudobce v nacionalnih barvah okupatorja.

Ob župnijski cerkvi sv. Mihaela stoji gotska kapela Marije Pomočnice, za njo pa nekdanji obrambni stolp, ki so ga skupaj z obzidjem zgradili Benečani okoli leta 1487. V dolgih stoletjih je imel Beneški stolp precej različnih namembnosti. Leta 1830. so dogradili kamnito stopnišče, naredili nadstropje in vstavili okna ter v njem ustanovili vaško šolo. Ko so zgradili novo, je stolp dobilo Bralno in pevsko društvo Tabor. 1930. so fašisti v njem uredili občino, po vojni pa je bila tu Zavezniška vojna uprava cone A. 14. avgusta 1994. so v stolpu odprli Vojaški muzej, v katerem še danes domuje zasebna zbirka.

Staro vaško jedro ima kar nekaj ohranjenih kraških domačij s poslopji in notranjim borjačem, ki so obdani s kamnitim zidom. Ob glavni ulici pa lahko občudujemo obnovljeno templjarsko palačo s častitljivo letnico 1698. na prekladi, staro muzejsko Fabianijevo trgovino in kmečki dvorec v katerem se že leta 1679. omenja gostilna. Družina Muha kraško gostilno tudi danes uspešno upravlja.

Zelo slikovito historično vaško jedro, vredno obiska in ogleda.

Slikar Tone Kralj, Zadnja večerja, obok prezbiterija v cerkvi sv. Mihaela v Lokvi na Krasu. Prizor, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. Skrajno levo je ta tudi upodobljen. Juda Iškarijot z mošnjičkom denarja, ki ga je prejel za izdajstvo, se skuša izmuzniti. 

Prezbiterij cerkve sv. Mihaela z baročnim glavnim oltarjem in kipom sv. Mihaela nadangela ter fresko Toneta Kralja na oboku, Zadnja večerja.

Tone Kralj, Kristus Kralj, ki se je po oblaku spustil na Zemljo. Angelčka mu držita krono. Na desni je slovenski narod, ki ga Kristus z iztegnjeno roko sprejema v svoje varstvo. Na levi klečeplazijo hudobneži z mošnjo denarja, mečem in puško želijo podkupiti Kristusa. Ta jih ne mara in jih zavrača z dvignjeno roko. 

Križev pot na korni ograji

Tone Kralj, Kristus dobri pastir. Rešuje jagnje, ki se je oddaljilo od črede in se zapletlo v žico. Prispodoba za slovenski narod, ki ga skuša rešiti pred vojno grozoto. Tudi baročno prižnico je poslikal Tone Kralj. Naslikal je simbole štirih evangelistov. V srednjem polju so simboli Kristusa, golob z oljčno vejico, križ in riba.

Tone Kralj, Kristus svetopisemski sejalec. V ozadju je slikar naslikal vas Lokev s cerkvijo. Kristus seje dobro seme, za njim pa hudoba seje slabo seme. Hudobnež ponazarja fašizem in nacizem.

Tone Kralj, Kristus Usmiljeni Samaritan, ki pomaga ranjencu. Oblečena sta v slovenske nacionalne barve, ki ponazarjajo trpeči slovenski narod. Na levi prežita hudobca, fašizem in nacizem

V drugi polovici 18. stoletja so ladijski obok okrasili z rokokojsko štukaturo.

Današnja baročna cerkev sv. Mihaela je iz 17. stoletja

Kamnit baročni portal (porton), skupaj s kamnitim obzidjem obdaja župnijsko cerkev sv. Mihaela v Lokvi.

Kapela Marije Pomočnice z gotskim portalom in s streho prekrito s skrilavci. Nad vhodom je plošča z letnico 1426, ko so zgradili kapelo. 

Gotsko okno s krogovičjem in s skrilavci krita kapela Marije Pomočnice

Doprsni kip, na visokem podstavku, Virgila Ščeka (Trst, 1889 - Ljubljana, 1948). Bil je duhovnik, narodni buditelj, politik, publicist in je nekaj časa deloval tudi v Lokvi.. 

Detajl na podstavku spomenika

Spominski park. Osrednji spomenik, obelisk na kamnitem podstavku v obliki rdeče zvezde je posvečen padlim v NOB. Postavili so ga leta 1955. Leta 2000. so postavili ploščo z imeni padlih. Na desni strani je spomenik slovenske osamosvojitve. Za parkom sta osnovna šola in vrtec

Veličastna zgradba v starem vaškem jedru je nekdanji obrambni stolp zgrajen leta 1487.  Danes je v njem Vojaški muzej Tabor. Današnjo podobo je Beneški obrambni stolp dobil okoli leta 1830, ko so mu dogradili kamnito stopnišče in vgradili okna. Vanj se je naselila vaška šola, ki je delovala do leta 1886, ko so nedaleč stran zgradili novo. 

Pred vhodom v Vojaški muzej je na steni skulptura posvečena pisatelju Tonetu Svetini in njegovi knjigi Ukana.

Kamnito stopnišče je nekdanji obrambni stolp dobil leta 1830.

Konec 19. stoletja se je v Beneški stolp vselilo Bralno in pevsko društvo Tabor Lokev. Tu so delovali vse do fašistične okupacije, ko ti prepovejo delovanje društva in rabo slovenskega jezika. 1930. so Italijani v njem odprli sedež občine. Po vojni je tu potekala meja med cono A in cono B. Lokev je spadal pod cono A, bližnja Divača pa pod cono B. V stolpu je takrat domovala Zavezniška vojna uprava cone A. 

Vaški kamniti vodnjak, ob njem pa ohranjeni del kamnitega odtoka

Pisana, nadstropna zgradba je bila zgrajena leta 1930. Nahaja se v starem vaškem jedru. V njej je vrtec.

Templjarska hiša stoji tik ob župnijski cerkvi sv. Mihaela. Preklada nad glavnim vhodom nosi letnico 1698.

Kraška domačija obdana s kamnitim zidom, ki ščiti pred radovedneži, predvsem pa pred kraško burjo

Kamniti portal vodi na obzidano dvorišče oziroma borjač. Visoko obzidje je odlična obramba pred burjo.

Secesijska vila v Lokvi

Razgiban tloris nadstropne hiše s kamnitimi okenskimi okvirji, prekladami in policami. Barva fasade je verjetno novejšega datuma. V hiši je tudi gostilna in picerija. 

Lokev na Krasu je največja slovenska vas. Spada pod občino Sežana

Zadružni dom

Najstarejša kraška gostilna in domačija Muha v Lokvi na Krasu. Gostilna Muha je prvič omenjena že leta 1679. kot furmanska gostilna in kmečki dvorec.

Tudi gmajna je zaščitena s kamnitim zidom

Gasa oziroma stranska ulica

Secesijsko pročelje nadstropne stanovanjske hiše

Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela

Vir: voden ogled fresk Toneta Kralja
Davor Kernel, Kras - Brkini Poslikave Toneta Kralja, Sežana, KD Vilenica, 2003
vojaskimuzejtabor.eu

Kubed, staro vaško jedro na strmi skalnati vzpetini

Po obisku gradu Strmec - Socerb in vasice Osp, smo se odpravili v Kubed. Svoj sprehod in ogled razpotegnjene vasi smo pričeli na strateški skalnati vzpetini kjer stoji delno ohranjeno taborsko obzidje iz 15. stoletja, obrambni stolp, ki so ga, leta 1833, dogradili in spremenili v zvonik župnijske cerkve sv. Florjana. Območje, na katerem stojijo tudi kamnite stanovanjske hiše, se imenuje Grad. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1860. na pogorišču starejše cerkve iz konca 15. stoletja. Ostal je le gotski prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in freskami od katerih je večina nerazpoznavnih. Danes je v njem zakristija.

V Kubedu je veliko obnovljenih hiš, nekaj jih še čaka na vstajenje. Ljudje se ukvarjajo z vinogradništvom in kmetijstvom, svoje pridelke pa ponudijo tudi na tako imenovanih Osmicah. Ob cesti stoji znana gostilna Jakomin. Tu je stala tudi osnovna šola, ki so jo ustanovili leta 1851. Poučevali so v slovenskem jeziku. Ta zavedna slovenska vas je imela konec 19. stoletja tudi čitalnico in bralno pevsko društvo Skala. Kulturno društvo Skala je dejavno tudi danes. Njihovi člani so nam kot Šavrinke in Šavrini zaigrali duhovite prizore o življenju in delu na tem delu Slovenske Istre.

Zanimiva primorska vasica z znamenitim obzidanim Gradom je vredna ogleda. Tudi za lakoto in žejo je v Kubedu dobro poskrbljeno. 😎

Ohranjen peterokotni obrambni stolp, ki je bil nekoč glavni obrambni in stražarski stolp. Leta 1833. so ga povišali in spremenili v zvonik.

Ostanki tabora iz 15. stoletja v Kubedu. Na strateški točki, nad cesto, je stalo obzidano naselje s cerkvijo in obrambnimi stolpi. Nekaj od tega se je ohranilo do danes, predvsem obzidje. Predel se imenuje Grad.

Današnja cerkev sv. Florjana v Kubedu je bila zgrajena med leti 1850. do 1860. na pogorišču stare cerkve iz 15. stoletja. 

Šavrinke in Šavrini pred cerkvijo sv. Florjana v Kubedu

Zelo dobro ohranjena freska (verjetno sv. Andrej) v starem, gotskem prezbiteriju cerkve sv. Florjana, ki ni pogorel in ga danes uporabljajo kot zakristijo. Stara cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju, poslikana pa v začetku 16. stoletja. 

Freska na južni steni gotskega prezbiterija iz začetka 16. stoletja. Poslikave so zelo slabo ohranjene, tako da so liki v glavnem nerazpoznavni. 

Zvezdasto rombasto obokan stari gotski prezbiterij

Razpelo

Sv. Florjan

Slika Marija z detetom v starem prezbiteriju, danes zakristija cerkve sv. Florjana v Kubedu

Zakristijska omara

Slika, Marija z otrokom in svetniki, visi v prezbiteriju in je delo slikarja Zorzija Venture iz leta, 1598. 

Pieta

Cerkev sv. Florjana v Kubedu ima tri ladje, glavni oltar in dva stranska oltarja

Glavni kamniti oltar z lesenim kipom sv. Florjana zavetnika Kubeda, iz leta 1861.

Evangelisti na stropu prezbiterija

Orgle na koru

Stranski kamniti oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. 

Stranski kamniti oltar posvečen Materi božji.

Križev pot

Božji grob

Krstilnica

Kropilnik

Nadstropna kamnita hiša pod cerkvijo je župnišče

Pogled s strme skale na kateri stoji cerkev sv. Florjana

Vas Kubed ima tri območja, ki se imenujejo: Grad, Potok in Križišče. Na pokopališču stoji cerkev sv. Mihaela.

Pogled na kamniti most, ki so ga zgradili leta 1857.

Na začetku 14. stoletja so tu gospodarili Benečani. Vas je bila že obzidana, v 15. stoletju pa so jo Benečani še bolj utrdili saj je bila velika nevarnost turških napadov 

Ob cesti, na levi strani fotografije, stoji gostilna Jakomin. Tu je skoraj sto let stala šola, ki so jo leta 1943. požgali fašisti pa še kar nekaj hiš zraven 😢

Kamnito znamenje iz leta 1680. Obnovili so ga leta 2005.

Detajl kamnitega znamenja

Kubed - Grad - znamenje, zvonik 

Tihožitje z gugalnico 

Portal s tramom 

Nadstropna, triosna, kamnita hiša, obdana s suhozidom, kar kliče po lastniku, ki bi jo obnovil. 

Detajl kamnite hiše, zobčasti zaključni venec



Povezano, enodnevni izlet:

Osp in Socerb

Koštabona, uspavana lepotica

Vir: voden ogled
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005
Srednjeveške freske v Sloveniji - Primorska, Janez Hofler, Družina, Ljubljana, 1997