Prikaz objav z oznako cerkev. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako cerkev. Pokaži vse objave

sreda, 1. junij 2016

Samostanska cerkev in Forma viva, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev, v Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.
Slovenija, Dolenjska
Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli.
Slovenija, Dolenjska
Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. 
Slovenija, Dolenjska
Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena.
Slovenija, Dolenjska
Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo.
Slovenija, Dolenjska
Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi
Slovenija, Dolenjska
Snop stebrov v samostanski cerkvi
Slovenija, Dolenjska
Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. 
Slovenija, Dolenjska
Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616.
Slovenija, Dolenjska
Križno obokan strop v stranski ladji
Slovenija, Dolenjska
Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje
Slovenija, Dolenjska
Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve
Slovenija, Dolenjska
Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si)
Slovenija, Dolenjska
Na lesenem deblu izklesani obrazi
Slovenija, Dolenjska
Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573.
Slovenija, Dolenjska
Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca
Slovenija, Dolenjska
Detajl lesene skulpture, Matija Gubec.
Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si)
Slovenija, Dolenjska
Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013)
Slovenija, Dolenjska
Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki
Slovenija, Dolenjska
Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011)
Slovenija, Dolenjska
Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu.
Slovenija, Dolenjska
Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)


Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac


Vir: 
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015

sobota, 14. maj 2016

Zagreb, od Trga Sv. Marka do Trga bana Jelačiča

Zapustili smo Markov trg in se odpravili po Ulici sv. Cirila in Metoda proti trdnjavi Lotrščak. Še vedno smo na Gornjem gradu. Znamenitih palač tudi tu ne manjka. Stara mestna hiša s čudovitim portalom, v kateri je govoril tudi veliki znanstvenik in izumitelj, Nikola Tesla. Še preden je palača postala Mestna hiša, je bilo tu gledališče. Kot zanimivost, ustanovitelj gledališča, je hišo kupil z denarjem, ki ga je zadel na loteriji, na Dunaju.
Trg Katarine Zrinske, Katarinin trg z baročno jezuitsko cerkvijo sv. Katarine, s palačo Dverce in z razgledno ploščadjo, od koder je čudovit pogled na staro mestno jedro Zagreba.
StrossMartre, Strossmayerjevo sprehajališče, kjer se v poletnih mesecih dogaja kultura na prostem. Strel iz topa na Lotrščaku smo zamudili, zato smo se odpravili navzdol, proti osrednjemu trgu mesta Zagreb. Vse poti vodijo na Trg bana Josipa Jelačiča.

Ulica sv. Cirila in Metoda
Detajl vhodnega portala stare zagrebške mestne hiše (stara gradska viječnica), na ulici sv. Cirila in Metoda. 
Nikola Tesla
Spominska plošča, na pročelju stare mestne hiše. V spomin, na gostovanje v tej hiši, velikega izumitelja, Nikole Tesle.
Hrvaška
Grška katoliška cerkev sv. Cirila in Metoda v Zagrebu. Cerkev, kot jo vidimo danes, so zgradili leta 1886, na pogorišču prejšnje. 
Gornji grad
Glavni portal cerkve sv. Cirila in Metoda, za katero je načrte naredil avstrijski arhitekt Hermann Bolle
Gornji grad
Palača Dverce, se nahaja na Katarininem trgu, Na Gornjem gradu. Od leta 1912, ko je lastnica palače, kontesa Klotilda Buratti, palačo podarila mestu, se uporablja v protokolarne namene. (wikipedija)
Gornji grad
Baročna, jezuitska cerkev sv. Katarine, na Trgu Katarine Zrinske oziroma Katarininem trgu. Zgrajena je bila v prvi polovici 17. stoletja. Ob njej je razgledna ploščad, s čudovitim pogledom na Kaptol in okolico
Gornji grad
Nad Gornjim gradom in mestom, dominira nekoč obrambni stolp Lotrščak (Kula Lotrščak), ki so ga zgradili leta 1266. Skozi stoletja je stolp spreminjal svojo zunanjost in namembnost. Tako jo je mesto dajalo meščanom v najem, v 17. stoletju je bilo v njem trgovsko skladišče, v 19. stoletju je bila v pritličju gostilna, nekaj časa so bila v stolpu celo stanovanja. Konec 19. stoletja, je mestna oblast kupila top, s katerim so streljali vsak dan ob 12. uri. Razen obdobja prve svetovne vojne, je top v tovrstni uporabi vse do danes. Lotrščak pa je v domeni Galerije Klovičevi dvori (gkd.hr)
Gornji grad
Dekle v hrvaški narodni noši. 
Gornji grad
Strossmartr, ob stolpu Lotrščak se nahaja zeleni del Zagreba, park imenovan Strossmayerjevo sprehajališče.
Gornji grad
Detajl vhodnega portala gimnazije, na Katarininem trgu
Gornji grad
Zvonik cerkve sv. Marije
Gornji grad
Freska na pročelju cerkve sv. Marije, ob enem od vhodov v cerkev
Gornji grad
Detajl vhodnih vrat v cerkev sv. Marije, stara kljuka
Gornji grad
Detajl baročnega stebra, ob vhodu v cerkev sv. Marije
Gornji grad
Vhodni baročni portal cerkve sv. Marije, ki naj bi bila zgrajena sredi 13. stoletja
Gornji grad
Veličasten zvonik Marijine cerkve, spominja na Orient in niša s kipom Marije
Gornji grad
Spomenik hrvaškega bana Josipa Jelačiča, na trgu, ki je poimenovan po njem.
Gornji grad
Grb na zadnjem delu kamnitega podstavka, na katerem je kip Josipa Jelačiča na konju
Gornji grad
Palača na Trgu bana Josipa Jelačiča
Gornji trg
Arhitekturno razgibana palača na Trgu bana Jelačiča, je bila zgrajena leta 1905. za bogatega trgovca. Celotno prvo nadstropje je bilo lastniško stanovanje, ostali prostori so se oddajali, v pritličju so bili trgovski prostori. V lastniškem stanovanje, so od sredine 20. stoletja, prostori Društva hrvaških književnikov. (1.zagreb.hr)
Gornji grad
Palača na Bakačevi ulici, Gornji grad
Hrvaška
Kip hrvaškega pesnika Petra Preradoviča, na visokem podstavku, stoji na istoimenskem trgu. Za spomenikom stoji Srbska pravoslavna cerkev
Freske v notranjosti Srbske pravoslavne cerkve v Zagrebu



Povezano: Zagreb, od Kaptola do Trga sv. Marka




torek, 5. april 2016

Studenice, vasica ob vznožju Boča

Studenice se nahajajo ob vznožju Boča, v dolini reke Dravinje in spadajo v občino Poljčane. Od tu se na Boč vzpne marsikateri pohodnik. Še prej pa si velja ogledati staro vaško jedro, ki je nastalo ob dominikanskem samostanu. Skozi teče idilični Topli potok, ki se napaja iz treh kraških virov, nad samostanom. Ob njem pa so nanizane stare in nove hiše. Večina starih lepotic, na žalost, bolj propada kot ne. Upam, da se bo našel način, beri denar, da bodo nekoč spet zasijale v vsem sijaju. Pa ne velja samo za Studenice. Po celi Sloveniji imamo take bisere.
Foto zgodba: Studenice, staro vaško jedro

Slovenija
Čudovit gotski portal v samostanu Studenice
Slovenija
Gotski vhod v farno cerkev sv. Treh Kraljev, krasita dva visoka kleka.
Slovenija
Detajl vhodnih vrat v farno cerkev, stara ključavnica in trkalo. 
Slovenija
Nagrobna plošča priorice dominikanskega samostana, Magdalene Rechtaler, iz leta 1587. Plošča je vzidana na pročelje samostanske cerkve.
Slovenija
Poslopje samostana dominikank, z arkadnimi hodniki. Trenutno v obnovi
Slovenija
Ribnik, na dvorišču samostana
Slovenija
Živa studeniška voda, pred samostanom. Tabla opozarja in priporoča prekuhavanje vode.

Slovenija
Ostanki nekdanje apnenice, pred samostanom
Slovenija
Sofija Rogaška je, v 13. stoletju, v Studenicah, ustanovila samostan s cerkvijo. 
Slovenija
Park pred samostanskim kompleksom
Slovenija
Skozi stoletja je kompleks dominikanskega samostana, doživljal različne obnove, prenove, dozidave. Danes tu najdemo vse od romanskega sloga pa do baroka in gotike. Kako lepo bi bilo, če bi vse to obnovili
Slovenija
Pot ob samostanskem obzidju. Na levo pridemo do razvalin Starega gradu
Slovenija
Razvaline gradu nad samostanom. Grad naj bi postavile dominikanke, v 15. stoletju, kot zatočišče pred Turki. V dominikanski samostan Studenice so prihajala dekleta iz bogatih družin, zato je bil red precej premožen
Slovenija
V središču starega vaškega jedra, stoji na visokem stebru kip Matere Božje.
Slovenija
Vodnjak z ročno črpalko
Slovenija
Vaška idila. Skozi Studenice teče Topli potok. Topli potok tvorijo trije kraški izviri, nad samostanom 
Slovenija
Pred mostom, čez reko Dravinjo, stojita dva baročna kipa. Eden predstavlja sv. Janeza Nepomuka ...
Slovenija
... drugi pa sv. Frančiška Ksaverija. Kipa naj bi bila v naravni velikosti. Predvidevajo, da sta bila postavljena ob 500-letnici dominikanskega samostana, leta 1739. Bila sta na začetku drevoreda, ob poti do samostana, vendar ga danes ni več.
Slovenija
Baročno znamenje, s tremi stranicami in poslikanimi nišami, iz 18. stoletja
Slovenija
Podružnična cerkev sv. Lucije, v Studenicah z zvonikom s čebulno streho. Posvečena je bila koncem 17. stoletja
Slovenija
Enonadstropna hiša, z balkonom v nadstropju, nosi letnico 1843. in inicialke JNS. Nekoč sta bili v njej trgovina in gostilna.
Slovenija
Zapuščena osnovna šola iz začetka 20. stoletja
Slovenija
Nad polkrožnim vhodnim portalom, je letnica 1902.
Slovenija
Topli potok in dominikanski samostan Studenice, v ozadju
Slovenija
Hiša, Studenice 25, ima bogato okrašeno pritličje. Nad glavnim vhodom je viden del letnice 18.., ostalo je zabrisano.
Slovenija
Pritlično, podolgovato, gospodarsko poslopje, nekoč bogate domačije, zgrajeno okoli leta 1818.
Slovenija
Baročno okrašeno župnišče, je del samostanskega kompleksa. Zgrajeno je bilo v drugi polovici 18. stoletja.

Povezan izlet:




Vir: Register nepremične kulturne dediščine
studenice.si