Krnski Grad - Karnburg, na Gosposvetskem polju

Krnski Grad, po avstrijsko Karnburg, je majhna vasica na robu Gosposvetskega polja. Od Celovca je oddaljena slabih deset kilometrov. Tu je bilo nekoč središče Karantanije. Na strateški vzpetini, od koder je bilo Gosposvetsko polje zelo dobro vidno, je stal knežji dvorec. Nedaleč stran je, vse do leta 1862, stal znameniti knežji kamen kjer je obred ustoličevanja karantanskih knezov, potekal v slovenskem jeziku. Dvorca karantanskih knezov ni več, knežji kamen, ki je del antičnega stebra pa hranijo v Deželnem dvorcu, v Celovcu.
Tudi danes je, s te vzpetine, pogled na Gosposvetsko polje odprt in enkraten. Na vzpetini danes stoji, manjša enoladijska cerkev sv. Petra in Pavla, ki je v zgodovinskih virih, prvič omenjena leta 927. V prvi polovici 14. stoletja, so ob cerkvi postavili kapelico sv. Ane. Povezuje ju kamnit prostor, v katerem je danes zakristija.

Cerkev sv. Petra in Pavla in kapela sv. Ane na Krnskem Gradu. Tu je nekoč stal knežji dvorec in znameniti knežji kamen, ki ga hranijo v Celovcu.

Kapelico sv. Ane so zgradili v prvi polovici 14. stoletja

Prostor, ki povezuje cerkev sv. Petra in Pavla s kapelico sv, Ane, je danes zakristija. Tudi na njej so kamnite rimske plošče

Cerkev sv. Petra in Pavla so zgradili z večjimi in manjšimi kamni, ki so jih našli v okolici. Večina je iz ostankov rimskih naselbin. Zanimiva je uporaba rdeče malte

Zakristija

Rimski spomenik

Zunanje, zavito kamnito stopnišče cerkve sv. Petra in Pavla, ki vodi na zvonik

Kamniti portal, vhod v cerkev sv. Petra in Pavla

Vhod v kapelo sv. Ane. Z lesenima stebroma podprta strešica, nad vhodom, je pokrita s skrilavci. Pod kapelo je kostnica

Ob župnišču stoji simpatična, lesena hišica z dvokapno streho in teraso. Nahaja se na vrhu Kalvarije. Sodeč po sliki na vhodnih vratih, tudi ta sodi h župnišču

Gosposvetsko polje, središče Koroške, se razteza od Celovca do Šentvida ob Glini. 

Kalvarija. Mimo postaj Križevega pota se povzpnemo do cerkve sv. Petra in Pavla.

Povezano:

3 Šentvid ob Glini - St. Veit/Glan

3 Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

4. Škofovska kapela

5. Breže - Friesach

Vir: Janko Zerzer, Po koroških poteh, Kulturnozgodovinski turistični vodnik, Mohorjeva družba Celovec, 2014

Križev pot po piranskih cerkvah z Dragico Čadež

Letos je "Križev pot po piranskih cerkvah", ustvarila akademska kiparka, Dragica Čadež. Že 16. tovrstna razstava, je na ogled od 19. marca do 3. aprila 2016.
Pot pričnemo v župnijski cerkvi sv. Jurija, se po izklesani poti spustimo do cerkve sv. Štefana, od tu do Tartinijevega trga, v cerkev sv. Petra. Nadaljujemo do nekdanje cerkve sv. Katarine, ob Minoritskem samostanu. X. postaja je v pinakoteki Minoritskega samostana, ob križnem hodniku, tu je tudi cerkev sv. Frančiška. Čez ozko cesto, si ogledamo še naslednjo postajo v cerkvi Marije Snežne in cerkvi Marije Tolažnice. V krstilnici sv. Janeza Krstnika, se "Križev pot po piranskih cerkvah" zaključi. Po ogledu razstave in vseh znamenitosti, ki jih te cerkve ponujajo na ogled, nam ostane samo še meditativni pogled na čudoviti Piran.

Župnijska cerkev sv. Jurija, v Piranu in prve tri postaje Križevega pota po piranskih cerkvah.
I. Pilat obsodi Jezusa na smrt.
II. Jezus vzame križ na svoje rame
III. Jezus prvič pade pod križ

Kip sv. Jurija

Cerkev sv. Jurija kraljuje nad mestom in morjem :)

Izklesana pot vodi do IV. postaje Križevega pota po piranskih cerkvah

Vhod v cerkev sv. Štefana. Mrežasta, železna vrata pa vodijo na obnovljeni Židovski trg

Cerkev sv. Štefana
IV. Jezus sreča svojo žalostno mater
V. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

Glavni oltar cerkve sv. Štefana

Cerkev sv. Petra, ob Tartinijevem trgu
VI. Veronika obriše Jezusu potni obraz
VII. Jezus pade drugič pod križem

Nekdanja cerkev sv. Katarine, v minoritskem samostanu
VIII. Jezus tolaži jeruzalemske žene
IX. Jezus tretjič pade pod križem

Stara miza

Pinakoteka Minoritskega samostana v Piranu
X. Jezusu snamejo obleko

Pinakoteka Minoritskega samostana, v Piranu, hrani kar nekaj kipov in umetniških slik. Med njimi tudi sliko sv. Janez Krstnik iz konca 17. stoletja. Slikar, Gregorio Lazzarini

Minoritska cerkev sv. Frančiška
XI. Jezusa pribijejo na križ
XII. Jezus umre na križu

Cerkev Marije Snežne
XIII. Jezusa snamejo s križa

Glavni oltar cerkve Marije Snežne

Stara ključavnica in kljuka na vhodnih vratih

Cerkev Marije Tolažnice
XIV. Jezusa položijo v grob

Baročna notranjost cerkve Marije Tolažnice

Krstilnica sv. Janeza Krstnika

XV. postaja križevega pota, Vstajenje ali Jezus vstane od mrtvih

Po ogledu 16. razstave "Križev pot po piranskih cerkvah", kiparke Dragice Čadež pa še meditativni pogled na Piran

Podobno: Minoritska cerkev sv. Frančiška

Vir: Zloženka "Križev pot po piranskih cerkvah". Izdalo društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, marec 2016

Ljubljana, od Plečnikovih zapornic do Hrvatskega trga

Foto sprehod: Monumentalne zapornice na Ljubljanici, arhitekta Jožeta Plečnika; Cukrarna, Fabianijev most, medicinska fakulteta, Vrazov trg, cerkev sv. Petra, Trubarjeva ulica, Hrvatski trg.

Za uravnavanje gladine vode v mestu, so na Ljubljanici, med letom 1939. do 1944. postavili zapornice, po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. (visitljubljana.com)

Stara šempetrska vojašnica, danes sedež Medicinske fakultete. Zlitje starega z novim.

Cukrarna, od tovarne sladkorja do propada :(

Vhod na dvorišče Medicinske fakultete, Vrazov trg

Fabianijev most

Zidana ograja, z okroglimi odprtinami, ki so zamrežene, je del parka na Vrazovem trgu. Oboje je delo arhitekta Jožeta Plečnika (prva polovica 20. stoletja)

Stara pediatrična klinika na Vrazovem trgu je danes Negovalna bolnišnica

Tudi vzidan vodnjak je del Plečnikove ureditve

Hiša z luskavico na Trubarjevi ulici

Župnijska cerkev sv. Petra v Ljubljani. Freska nad glavnim vhodom je delo slikarke Helene Vurnik

Obok cerkve sv. Petra, je poslikal slikar Franc Jelovšek

Pevski kor z orglami

Mozaik na čelni fasadi cerkve sv. Petra je delo slikarke Helene Vurnik

Hrvatski trg je uredil arhitekt Jože Plečnik, v letih 1938 in 39. Ob robu parka je spomenik padlim vojakom, šempetrske župnije, v prvi svetovni vojni. Spomenik je delo Vladimirja Šubica. (wikipedia)

Plečnikov kiosk ob Hrvatskem trgu.

Trubarjeva ulica se je nekoč imenovala Šempetrska. Začne se na Prešernovem trgu in nas pripelje do cerkve sv. Petra, Šempetrska cerkev

Vir: Register nepremične kulturne dediščine

Podobno: Ljubljana, Knafljev prehod ...