Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Staro mestno jedro Novega mesta je zelo slikovito. Leži v objemu reke Krke. Nekoč je bilo mesto obdano z obzidjem, reka pa je bila naravni obrambni jarek. Na nekdanjem obzidju so v 18. stoletju začeli graditi hiše v strnjenem nizu. Na ulični strani so pritlične, na strani, ki gleda proti Krki pa so podkletene, krasijo jih leseni ganki. Predel se imenuje Breg in tu se je rodil slovenski slikar Božidar Jakac.

Najlepši vstop v staro mestno jedro je čez železni Kandijski most, ki je tudi sam znamenitost Novega mesta. Od tu je čudovit pogled na Breg in na Kapiteljski grič, kjer dominira gotska cerkev sv. Nikolaja. Žal je za oglede zaprta, zato se po Hladnikovi ulici odpravim do knjižnice Mirana Jarca na Rozmanovi ulici. V srednjem veku je bil tu vstop v mesto. Danes se ta del imenuje Gornja oziroma Ljubljanska vrata. Sredi 20. stoletja so ga uredili po načrtih domačega arhitekta Marjana Mušiča.

Po Rozmanovi ulici pridemo naravnost na ogromen Glavni trg z mestno hišo, Kettejevim vodnjakom in strnjenim nizom mestnih hiš, ki s treh strani obdajajo trg. Hiše so eno ali dvonadstropne in večina jih ima v pritličju arkadni hodnik, kjer se je nekoč živahno trgovalo na prostem pa obenem pod streho. Tudi danes tu ne manjka trgovin in lokalov za modrovanje in kofetkanje. 😎

Po dolgem prečesavanju in ogledovanju starega mestnega jedra, je nujno tudi posedet na lepem trgu ob dobri kavi. Vem, da mi je še veliko znamenitosti in zanimivih hiš ostalo za kakšno drugo priložnost. 

Leon Štukelj, pravnik, telovadec, olimpionik, nas pričaka ob Kandijskem mostu, na vstopu v staro mestno jedro Novega mesta. Kip so postavili junija 2012. in je darilo ruske kiparke Stanislave Kalinine (delo.si)

Novo mesto, staro mestno jedro objema reka Krka.

Jakčev dom, Sokolska 1, Novo mesto. V hiši je bil nekoč hotel in kavarna. Leta 1904. ga je dal zgraditi oče Božidarja Jakca. Danes je v njej na ogled stalna zbirka Jakčevih del. 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Pugljevi ulici

Le na kaj je tako zelo osredotočen beli mucek 💜

Aha, račke ga zanimajo 😍

Župančičevo sprehajališče ob reki Krki v Novem mestu.

Staro mestno obzidje z nizom strnjenih hiš na vrhu. Začeli so jih graditi v 18. stoletju. Nekatere so tekom desetletij dodobra spremenile svoj videz

Slikovita, ozka ulica Breg v Novem mestu. Pritlične hiše v strnjenem nizu so zgrajene na nekdanjem mestnem obzidju. 16. julija 1899. se je tu rodil znameniti slovenski slikar Božidar Jakac. Prva hiša na levi naj bi bila njegova rojstna hiša.

Strnjen niz pritličnih hiš na ulici Breg v Novem mestu. Prve hiške so zgradili konec 18. stoletja.

Pritlična hiša na Cvelbarjevi 16

Mačja lepota v črnem prinaša srečo 💜

Enonadstropna zgradba v kateri od leta 1952. domuje Dolenjski muzej, je bila zgrajena leta 1564. kot komenda nemškega viteškega reda. Od tu ime stavbe, Križatija.

Kamniti, polkrožni portal. Vhod na dvorišče nekdanje komende

Gotska cerkev oziroma stolnica sv. Nikolaja stoji na Kapiteljskem hribu. Njen nastanek sega v prvo polovico 15. stoletja.  

Štiri sončne ure je dal postaviti prošt Jožef Lap, leta 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija

Sončna ura

Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900. v Vrbi na Gorenjskem. Bil je pranečak pesnika Franceta Prešerna. Nadškofov obisk v Novem mestu, leta 1952. se ni najbolje končal. 20. januarja, so ga na železniški postaji Bršljin, polili z bencinom in zažgali. Napad je preživel, vendar je posledice čutil do konca življenja. Umrl je 17. julija 1963. v Ljubljani.

Vrata usmiljenja so slavnostno odprli decembra 2015. Na Vratih je tudi podoba habsburškega cesarja Rudolfa IV. ustanovitelja Novega mesta. Na vrhu vrat je kapiteljski grb, na dnu pa arheološki predmeti ki so jih našli ob izkopavanjih. Seveda ne manjka znamenita bronasta situla. Vrata so delo kiparja Mirsada Begiča.

Sedež novomeške škofije, vhodni portal

Reliefna plošča z grbi in letnica 1623. na sklepniku.

Hiša na vogalu Rozmanove in Hladnikove ulice ima srednjeveško zasnovo. Bila je del srednjeveškega mestnega obzidja

Knjižnica Mirana Jarca na Rozmanovi ulici 28 v Novem mestu. Hišo so zgradili na prelomu iz 18. v 19. stoletje. V njej je bila kresija. V knjižnico so jo spremenili leta 1954. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Čudovit kamnit portal je iz dvorca Ruperčvrh iz 17. stoletja, ki je stal v Stranski vasi pri Novem mestu

Spominska loža posvečena padlim v drugi svetovni vojni. Stoji ob knjižnici pri Gornjih oziroma Ljubljanskih vratih. Kompleks je bil zasnovan v letih po drugi svetovni vojni, po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. V srednjem veku je bil tu vhod v mesto

Skladatelj Marjan Kozina se je rodil in umrl v Novem mestu (1907-1966). V njegovem širokem glasbenem opusu najdemo tudi glasbo, ki jo je napisal za filme o Kekcu in so že ponarodele. Doprsni kip ob novomeški knjižnici je delo kiparja Zdenka Kalina.

Pravi dvorec na Rozmanovi 19 je bil zgrajen na mestnem obzidju, katerega del je še vedno ohranjen. Zasnova je iz 14. stoletja. V njej je bila gostilna. Hiša je tudi rojstna hiša skladatelja Marjana Kozine. Danes v njej domuje uspešna tovarna zdravil Krka iz Novega mesta

Na stičišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga stoji spomenik Pojmo bratje pesem o svobodi, delo kiparja Jakoba Savinška (4. februar 1922. Kamnik - 17. avgust 1961. Kirchheim, Nemčija)

Hiša na Rozmanovi 22 je bogato okrašena z ornamenti. Zgradili so jo konec 18. stoletja. V pritličju je bila gostilna. Hiša tudi danes služi temu namenu 

Kastelčeva ulica v starem mestnem jedru Novega mesta

Spominska plošča na Rozmanovi ulici 10. Na tem prostoru je stala hiša v kateri so januarja 1848. v slovenskem jeziku uprizorili igro Antona Tomaža Linharta, Matiček se ženi

Iz Rozmanove ulice na Glavni trg.

Dvonadstropna hiša na Glavnem trgu 1 ima klasicistično okrasje na pročelju in arkadni hodnik v pritličju. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1905.

Zasnova dvonadstropne hiše na Glavnem trgu 2 je iz 16. stoletja. Današnjo podobo je dobila na začetku 19. stoletja, ko so združili dve hiši

Kettejev vodnjak na Glavnem trgu v Novem mestu postavljen leta 1955. po načrtih arhitekta Marjana Mušiča. Na rob vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. 

Na vogalni, nadstropni hiši, na Glavnem trgu 29, se lepo vidi, da je grajena iz kamna. 

Steber s stiliziranim bronastim Triglavom in zvezdo na vrhu, je spomenik posvečen dvema, na Glavnem trgu, obešenima partizanoma med drugo svetovno vojno. Na stebru je datum 30.XII.1943. Osrednji gotski steber, ki ga obdajajo stebriči, je del hiše Glavni trg 26, pred katero stoji. Spomenik so postavili leta 1952. in je delo arhitekta Marjana Mušiča (16. november 1904 Novo mesto - 6. januar 1984. Portorož) 

Strnjen niz nadstropnih hiš na Glavnem trgu z arkadnim hodnikom v pritličju, kjer se je nekdaj trgovalo. Tudi danes so v pritličju trgovine, vendar so njihove "stojnice" v zaprtih prostorih

Novomeški Rotovž na Glavnem trgu 7 so zgradili leta 1905.

Pred mestno hišo sta na visokih marmornih podstavkih doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja, delo kiparja Jakoba Savinška. Postavili so ju leta 1955.

Grb Novega mesta na mestni hiši s podobo habsburškega vojvode Rudolfa IV, ustanovitelja mesta. Ustanovna listina je iz leta 1365.

Frančiškanska cerkev sv. Lenarta v Novem mestu

Simpatična, enonadstropna hiša na Glavnem trgu 13, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. V njej je domovala prva čitalnica v Novem mestu. V pritličju ima lepo ohranjeno leseno izložbo.

Simpatični pristan na reki Krki pri Kandijskem mostu.

Kandijski most, železna konstrukcija, ki povezuje staro mestno jedro Novega mesta in Kandijo. Čez reko Krko se razteza v enem loku, dolgem 75 metrov. Postavili so ga leta 1898.

V tej nadstropni hiši na Kandijski ulici se je septembra 1920. zgodila Novomeška pomlad. Šlo je za Prvo pokrajinsko umetniško razstavo pod pokroviteljstvom Riharda Jakopiča. Tej so sledili glasbeni koncerti in kulturne prireditve.

Spominska plošča Novomeški pomladi.

Hiša na Kandijski 13, tik ob Kandijskem mostu, je iz začetka 19. stoletja. V pritličju so ohranjene izvirne lesene izložbe. Nekoč so tu prodajali železnino, danes pa oblačila in tekstilne izdelke

Polkrožno zaključen kamniti portal in ravno tako obe okni na Kandijski 30.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: visitnovomesto.si
Register NKD
Brošura: Novo mesto, turistični vodnik, Tomaž Levičar, Zavod za turizem, Novo mesto, avgust 2012
zupnija-stolna-nm.rkc.si

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Staro mestno jedro Litije, leži med reko Savo in hribom Sitarjevec. Najstarejši in najbolj slikovit del je Valvazorjev trg, med Plečnikovim spomenikom na Trgu Svobode pa vse do nekdanjega Sokolskega doma.

Na Trgu Svobode, ki se prelije v Valvazorjev trg, je svoj pečat pustil tudi arhitekt Jože Plečnik. Po njegovih načrtih so izdelali in leta 1952. postavili spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Visok kamniti steber ima na vrhu plamenico in štiri zvezde. Na stebru so, na polkrožnih ploščah, imena padlih. V bližini sta doprsna kipa dveh narodnih herojev, rojenih v Litiji.

Na Valvazorjevem trgu stoji zanimiva cerkev sv. Nikolaja. Sprva je bila samo pokopališka kapela. Ta je danes kapela sv. Nikolaja. Kasneje so dozidali ladjo, ki je danes prezbiterij. Krasi ga čudovit mozaik Jezusovo spremenjenje na gori, delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra Marka Rupnika. Njegovo delo je tudi Križev pot. Z dozidavo nove ladje in kora, je cerkev dobila današnjo podobo. 

Nasproti cerkve sv. Nikolaja stoji ena najstarejših zgradb v Litiji, Farbarjev grad oziroma Litijski turn. Sestavljen je iz dveh povezanih stolpov. Najstarejši del je stolp z vogalnim pomolom iz 16. stoletja.

Na Valvazorjevem trgu stoji skromna pritlična hiška v kateri se je rodilo pet bratov Badjura. Dva od njih sta znana tudi širši javnosti. Metod Badjura je bil slovenski režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura pa je bil publicist, eden prvih učiteljev smučanja pri nas in avtor prvih slovenskih turističnih in planinskih vodnikov. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Leta 1912. so na koncu Valvazorjevega trga zgradili Sokolski dom. V lepi zgradbi, ki jo je krasil sokol z razprtimi krili, so krajani telovadili, se družili in obiskovali različne kulturne prireditve. Zgradba še vedno stoji a je v bolj klavrnem stanju. Menda so v njej zdaj skladiščni prostori. 😎

Le lučaj stran od Valvazorjevega trga, na Cesti komandanta Staneta 2, že od leta 1905. stoji palača, ki je bila namenjena sodišču. Danes je v njej Mestni muzej Litija. Pred športno dvorano stoji kip čolnarja. Postavili so ga leta 2010. v spomin na nekdaj živahen promet po reki Savi. Avtor je kipar Mirsad Begič.

Nace Simončič (8.junij 1918. Litija - 21. januar 2001. Ljubljana), igralec in režiser, predvsem pa odličen lutkar. Kljukčeve dogodivščine so me zabavale v otroških letih. Kasneje pa sem z veseljem spremljala njegovega Radovednega Tačka. 😍

Jože Plečnik v Litiji, spomenik padlim med drugo svetovno vojno. Na visokem, korintskem stebru so polkrožne plošče z imeni padlih, na vrhu stoji plamenica in štiri rdeče zvezde. Spomenik so postavili leta 1952. Stoji na Trgu Svobode. 

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Jože Borštnar Rovčan

Narodni heroj, general in častni občan Litije, Franc Poglajen Kranjc

Cerkev sv. Nikolaja na Valvazorjevem trgu v Litiji

Mozaik glavnega oltarja, Jezusovo spremenjenje na gori, je delo slikarja, Prešernovega nagrajenca in patra, Marka Rupnika. Na desni strani je podoba Marije z Jezuščkom. V središču je odrasli Jezus. Ob njem so: na desni strani stoji Mojzes s tablama zapovedi v rokah, pod njim sv. Peter ki kot skala trdno drži cerkev na svojih rokah, na levi je prerok Elija s svitkom na katerem je njegova prerokba, pod njim je sv. Janez Evangelist z evangelijem. Na dnu mozaika je apostol Jakob s kelihom v rokah. Prostoru kjer je zdaj prezbiterij je bila prej glavna ladja.

Kor 

Poslikan obok kapele sv. Nikolaja

Nekoč je bila samo pokopališka kapela, nato glavni oltar, danes je zopet kapela in del večje cerkve, ki so jo z leti širili in dograjevali. Oltarna slika sv. Nikolaja ali sv. Miklavža je iz leta 1877. Na dnu slike je veduta Litije z nekdanjim lesenim mostom, ki ga danes žal ni več. Avtor slike je slikar Ivan Franke (1841. Dobje na Gorenjskem - 1927. Ljubljana)

Stranski oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Leta 1614. je Litijo zajel uničujoči požar. 

Križev pot je naslikal slikar, pater Marko Rupnik

Vitraj, kot luneta v modrem na spovednici, je delo slikarja Mateja Metlikoviča

Župnišče na Valvazorjevem trgu 5. Nadstropna, baročna hiša s pilastri v nadstropju je iz 19. stoletja.

Farbarjev grad tudi Litijski turn. Pravijo, da je najstarejša zgradba v mestu. Njena zasnova sega v 16. stoletje. Najstarejši del je stolp z renesančnim vogalnim pomolom na kamnitih konzolah. Pročelje krasi sončna ura. Najmlajši je srednji, povezovalni del, ki je bil prvotno odprt. Danes je zaprt z arkadnim hodnikom v pritličju. 

V Litijskem turnu je živel tudi Peter Jereb (1. julij 1868. Cerkno - 3. oktober 1951. Litija) slovenski skladatelj in organist.

Mira Pregelj, slovenska slikarka, je bila nekaj časa tudi lastnica Litijskega turna

Današnja Koblerjeva hiša, na Valvazorjevem trgu 15 v Litiji, ima zelo malo skupnega s tisto prvo, ki jo lahko vidimo na portalu kamra.si. Ostalo je ime hiše pa verjetno kakšen temeljni kamen v notranjosti. Prvotno je tu stal nadstropni dvorec s štirikapno, s slamo krito streho. Na levem vogalu je imel leseni gank, ki so ga odstranili leta 1966. Žal. Po nekdanjem polkrožnem portalu, dvorec umeščajo v 16. stoletje. Lastnica je bila grofica Johana Barbo. Leta 1847. je dvorec prešel v last cesarsko kraljevih uslužbencev Kobler, po katerih se tudi imenuje. 

Litijska Štirna, obnovljeni lito železni vodnjak z ročno črpalko

Meškova hiša na Valvazorjevem trgu 17 v Litiji je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Ime je dobila po posestniku Jožefu Mešku, ki je hišo kupil leta 1883.

Družina Badjura je imela pet sinov, ki so se rodili v tej hiški. Med najbolj znanimi je Metod Badjura (1896-1971) režiser, snemalec in scenarist. Rudolf Badjura (1881. Litija - 1963.) je bil publicist, pisal je tudi turistične vodnike. Litijani ga štejejo za začetnika turizma v svojem kraju.

Spominska plošča na rojstni hiški bratov Badjura, Valvazorjev trg 19 v Litiji

Nekoč je bil v Litiji Sokolski dom. Zgradili so ga leta 1912. V njem so telovadili in prirejali različne kulturne prireditve, se zabavali in plesali. Na vrhu polkrožne plošče je stal veličasten sokol z razširjenimi krili, ki so ga odstranili po drugi svetovni vojni.  

Levstikova ulica v Litiji

Nadstropna zgradba na cesti komandanta Staneta 2, je bila zgrajena leta 1905. V njej je bilo sodišče. Kasneje je bila tu osnovna šola (trakt na dvoriščni strani), danes pa v njej domuje Mestni muzej Litija.

Spominska plošča na pročelju Mestnega muzeja Litija, nam pokaže kakšna je bila zgradba osnovne šole nekoč, preden so jo porušili in zgradili bolj modernistično poslopje

Doprsni kip slovenskega pisatelja Frana Levstika (28. september 1831. Dolnje Retje pri Velikih Laščah - 16. november 1887. Ljubljana), pred Mestnim muzejem Litija

Rudniški voziček, ki oznanja, da je bila Litija nekoč rudarsko mesto. Na vozičku je plakat za litijsko pustovanje na katerem so ustanovili novo letalsko družbo Litija Airways 😎 

Kip čolnarja, pred športno dvorano v Litiji. Postavili so ga sredi leta 2010. Avtor kipar Mirsad Begič.

Predilnico in tkalnico Litija so zgradili leta 1886. Ustanovila sta jo Julius Schwarz iz Trsta in Evgen Zubin iz Manchestra. Kasneje so ji večkrat prizidali dodatne prostore. Tkalnica je prenehala z delovanjem leta 1909. Predilnica deluje še danes in je edina delujoča v Sloveniji. 

Stara železniška čuvajnica ob progi Ljubljana - Litija, žalostno propada. Upam, da se lotijo obnove tako kot so to storili s podobno čuvajnico v Borovnici.

Predilniška vila stoji na bregu nad predilnico Litija. Zgradili so jo leta 1886. V njej so bivali direktorji, mojstri in ostali vodilni kader predilnice, s svojimi družinami. Predilniška vila je imela tudi velik bazen. Obdana je bila z okrasnimi vrtovi in drevoredi. 

Ožji del predilniške vile krasita lesena, zastekljena ganka. Prvotno so bila stekla barvna kot nekakšni vitraji. 

Železniška postaja Litija. Začetek in konec foto sprehoda po Litiji. Čas je, da se odpravimo domov. 😎


Povezano:

Litija Airways

Vir:
zloženka Mestni muzej Litija
zupnija-litija.rkc.si
Register NKD
kamra.si
levstik.si