Šmartno pri Litiji in novogotska cerkev sv. Martina

Šmartno pri Litiji je manjše naselje in središče istoimenske občine. V središču naselja je impozantna cerkev sv. Martina, ki je s svojo opečnato fasado in visokima zvonikoma, vidna daleč naokoli. Cerkev so postavili leta 1901. na prostoru starejše in za polovico manjše cerkve. Načrte je izdelal graški arhitekt Adolf Wagner. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. Po njegovih načrtih je bila zgrajena tudi cerkev Srca Jezusovega na ljubljanskem Taboru. Gradbenik je bil Šved Gustav Tonnies (16. januar 1814. Stralsund, Švedska - 12. november 1886. Ljubljana), ki je že takrat vedel, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, zato se je v njej naselil in tudi sam, s svojim gradbenim podjetjem, prispeval k razvoju mesta. 😊

Cerkev sv. Martina je bila zgrajena in posvečena 15. septembra 1901. Do leta 1913. so jo opremili in poslikali. Oltarji, prižnica in ostala kamnoseška dela je opravil Feliks Toman. Veliki freski na stranskih stenah v prečni ladji sta izdelani na svež omet in sta delo ljubljanskega slikarja in restavratorja Antona Jebačina. Njegovo delo je tudi štirinajst postaj križevega pota, čudovita rastlinsko, cvetlična dekoracija in vitraji na oknih. Prava galerija v malem in vredna ogleda.

Sprehod po Šmartnem pri Litiji ni nič manj zanimiv kot sama cerkev. Staro vaško jedro v katerem se mešata stara in novejša arhitektura, nad vsem pa bdi, na manjši vzpetini, lep baročni dvorec v katerem domuje župnišče. 

Foto zgodba - Šmartno pri Litiji in neogotska cerkev sv. Martina:

Impozantna, opečnata, novogotska cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. 15. septembra 1901. jo je posvetil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Šmartno pri Litiji. Staro vaško jedro in opečnata, novogotska cerkev sv. Martina, ki je s svojima zvonikoma vidna daleč naokoli. Cerkev je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja. Med leti 1874. do 1883. je bil ljubljanski mestni inženir. 

Nadstropna hiša na levi strani je bila šola, od leta 1876. do 1963. Po obnovi je bila v hiši pekarna Žito. Danes je v njej, med drugim tudi knjižnica

Šmartno pri Litiji. Nadstropna hiša, ki jo krasijo pilastri in kamniti portal nosi letnico 1853. V pritličju je Gostilna pri Gabrielu, v nadstropju je stanovanjski del.

Vogalni leseni gank v nadstropju Gostilne pri Gabrielu

Gostilna pri Gabrielu, čudovit kamniti portal z ornamenti. Na sklepniku je letnica 1853.

Šmartno pri Litiji. Visoko pritlična, pet osna hiška s stopniščem in kovano ograjo. Pokrita je z dvokapno streho, v osrednji osi je frčada. Najverjetneje iz prve polovice 20. stoletja. 

Šmartno pri Litiji. Lesen portal, vhod v gospodarsko poslopje

Šmartno pri Litiji. Baročni dvorec na manjši vzpetini, v starem vaškem jedru, je župnišče.

Detajl baročnega župnišča v Šmartnem pri Litiji

Obnovljeno gospodarsko poslopje iz prve polovice 20. stoletja. Spodnji del je zidan, zgornji je lesen. Pokriva ga dvokapna streha na čop.

Pritlična, sedem osna hiša s frčado je Gostilna pri Mačku. Obratuje že vse od leta 1906. in prehaja iz roda v rod. 

Rojstna hiša slovenskega dramatika, pisatelja in zdravnika Slavka Gruma. Rodil se je 2. avgusta 1901.

Šmartno pri Litiji. Društveni dom. V njem je od leta 1907. delovalo Slovensko katoliško izobraževalno društvo. V domu je bilo gledališče in knjižnica. Prirejali so različne športne dogodke, mladinske tabore in druge prireditve. Še najbolj živahno je bilo v domu med obema vojnama. (smartno.si)

Baročna kapela Ecce homo s kamnitim portalom, nišo na pročelju in zvonikom je bila postavljena v 18. stoletju. Danes jo ima v najemu pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Ikonostas, lesena z ikonami poslikana pregrada v kapeli Ecce homo, ki jo je najela pravoslavna skupnost.

Šmartno pri Litiji. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni stoji na pokopališču. Postavili so ga okoli leta 1920.

Šmartno pri Litiji. Staro gospodarsko poslopje je spremenjeno v lep gostinski lokal ob ulici Pungart.

Šmartno pri Litiji. Detajl pročelja cerkve sv. Martina s fresko v timpanonu na kateri sv. Martin deli svoj plašč z revežem. Vse freske in poslikave, v cerkvi sv. Martina, je med leti 1912. do 1913. ustvaril ljubljanski slikar in freskant Anton Jebačin (11. marec 1850. Ljubljana - 4. september 1927. Ljubljana

Šmartno pri Litiji. Doprsni kip zdravnika, dramatika in pripovednika Slavka Gruma so v njegovem rojstnem kraju postavili 1. avgusta 2021. Najnovejšo pridobitev kraja je ustvaril kipar Anže Jurkovšek. Slavko Grum je mladost preživel v Novem mestu. Kot zdravnik je deloval v Zagorju ob Savi kjer je 3. avgusta 1949. mnogo prezgodaj umrl. Pokopan je v Novem mestu. Med bolj znanimi deli je drama Dogodek v mestu Gogi, ki jo je napisal leta 1929. 

Šmartno pri Litiji. Davorin Hostnik (14. september 1853. vasica Podroje v občini Šmartno pri Litiji - 26. marec 1929. Rilsk, Rusija) Bil je učitelj, publicist in prevajalec. 1879. leta je odšel v Rusijo kjer je na gimnaziji poučeval jezike. Tam si je ustvaril družino. Imel je pet otrok, tri hčere in dva sinova. Je avtor prvega slovensko-ruskega slovarja. Doprsni kip v Šmartnem pri Litiji je darilo Rusije slovenskemu narodu, kot piše na podstavku. 29. maja 2019. je spomenik odkril zunanji minister Rusije, Sergej Lavrov. (sl.wikipedia.org)

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Enoladijska cerkev s stranskimi kapelami in tlorisom v obliki križa. Križni oboki s cvetličnimi motivi.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Kamniti glavni oltar s kipom sv. Martina in angeli, v prezbiteriju je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman (1855-1939). Oltar so postavili leta 1900. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. V prečni ladji je ljubljanski slikar Anton Jebačin naslikal dve veliki freski. Prva je nastala leta 1912. Marijino kronanje, v zgornjem delu in njen grob z apostoli v spodnji polovici freske. Freska v dveh delih prikazuje zemeljski in nebesni del.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar Brezmadežne je delo Feliksa Tomana. Ob Brezmadežni sta še sliki sv. Alojzija in sv. Barbare. Slike so nastale na Dunaju izpod čopiča slikarja Kastnerja. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Tudi ta oltar s slikami na topolovem lesu sta ustvarila ista mojstra kot oltar Brezmadežne. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina. Druga freska v prečni ladji je nastala v letu 1913. Na njej je slikar Anton Jebačin naslikal Sveto Trojico. V spodnji polovici so patroni različnih podružnic in panorama Šmartna pri Litiji. 

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Križev pot, vseh štirinajst postaj križevega pota je narejeno v fresko tehniki, to je slikanje na svež omet. Slikar Anton Jebačin je cerkev poslikal v letih 1911. in 1913.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - tudi kamnita prižnica je delo kamnoseka Feliksa Tomana iz leta 1901.

Vitraji v cerkvi sv. Martina, v Šmartnem pri Litiji.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv Martina. Nagrobne plošče, ki so vzidane v steno kapele pri vhodu v cerkveno ladjo, so najstarejši del cerkve. Trije nagrobniki so iz 16. stoletja. Prenesli so jo iz stare cerkve.

Šmartno pri Litiji, cerkev sv. Martina - Leta 1901. so ob vhodu postavili dva kropilnika, delo Feliksa Tomana. Izdelana sta iz istrskega marmorja, podstavka pa sta iz kraškega marmorja. Tudi pisano tlakovanje cerkve je iz začetka 20. stoletja.

Kraji v bližini:

Litija, rojstni kraj očeta priljubljenega Tačka

Litija Airways

Vir: Andreja Žigon, Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1980

Register NKD

obcina.smartno.si

obrazisrcaslovenije.si

Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 

Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 

Vila Mirasasso

Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 

Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.

Botanični vrt krasijo številni kipi

Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.

Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎

Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.

Trg 28. avgusta, Sežana

Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.

Mahorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 

Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mahorčič.

Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič

Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.

Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti

Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo

Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)

Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 

Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad

Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda

Park in palača sodišča iz leta 1892.

Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.

Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.

Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani

V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD