Cerkev Marijinega vnebovzetja v Šmarju pri Jelšah

Župnijska in romarska cerkev Marijinega vnebovzetja v Šmarju pri Jelšah nima tako velike pozornosti kot baročna cerkev sv. Roka, ki stoji na griču, nad starim trškim jedrom. O njej je malo napisanega. Popolnoma neupravičeno. Tudi ta cerkev si zasluži pozornost.
Cerkev se prvič omenja že leta 1236. Do leta 1612. je bila podružnica pražupnije v Ponikvi. Baročna cerkev kot jo vidimo danes je nastala s prezidavo in nadzidavo v prvi polovici 18. stoletja. Enoladijski cerkvi so leta 1879. ob straneh prizidali dve kapeli, tako da ima tloris obliko križa. V stranskih kapelah sta oltarja sv. Križa in sv. Mihaela. Kamniti kip slednjega je posebnost cerkve, saj po svoji velikosti zelo izstopa.

Freske na oboku nad stranskim vhodom v cerkev

Nagrobna plošča ob stranskem vhodu v cerkev. Spomin na župnika dr. Mateja Vrečerja (1702. Šentjanž nad Štorami - 1758. Šmarje pri Jelšah). Rodil se je v veliki kmečki družini. Na graški univerzi je pridobil naziv doktor svobodnih umetnosti in filozofije. Bil je tudi izdelovalec sončnih ur. Eno od njih hranijo v muzeju urarstva v Wuppertalu. S svojo podjetnostjo si je ustvaril kar nekaj premoženja, s katerim je zgradil kapelice na kalvariji in tako zapustil lepo in pomembno sakralno dediščino. 

Nagrobna plošča župnika Janeza Jurešiča, ki je v Šmarju deloval od leta 1700 do 1737. Njemu se lahko zahvalimo za velik del baročne opreme, ki sta jo dobili tako župnijska cerkev kot tudi bolj znana cerkev sv. Roka.

Glavni oltar posvečen sv. Mariji 

Poslikava kupole v prezbiteriju

Tri niše v prezbiteriju. V eni je še ohranjen sedež. Verjetno so tu sedeli pomembneži

Poslikan strop

Ojoj, napeljava kar čez fresko 😕

Prezbiterij je razdeljen v dva dela, povezuje ga manjši hodnik

Stranska kapela z oltarjem sv. Križa

V niši nad prehodom je kip klečeče Marije na oblakih, ki jo obdajajo angeli. Kip je del oltarja iz prve polovice 18. stoletja, ki so ga umaknili

Poslikava stropa v cerkveni ladji

Baročna prižnica

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja ima eno ladjo in dve stranski kapeli, ki so ju h cerkvi prizidali 1879. Tako je dobil tloris cerkve obliko križa, gledano iz ptičje perspektive.

Vhod v zakristijo. Ta ima dve veliki okni, eno gleda v prezbiterij, drugo pa v stransko kapelo sv. Mihaela

Kamniti kip sv. Mihaela, "gulliverske" velikosti, je posebnost župnijske cerkve. Krilati vojščak upodobljen v oklepu in z mečem v roki. V stranski kapeli sv. Mihaela sta tudi Rafael in Gabriel. Vsi trije praznujejo 29. septembra

Del kapele sv. Mihaela z dvema postajama Križevega pota, kipom sv. Antona Padovanskega in zakristijskim oknom

Pevski kor z orglami

Cerkvene klopi na ženski strani ladje.


Povezano:

Šmarje pri Jelšah

Muzej baroka v Šmarju

Vir: zupnija.smarje.com

Šmarje pri Jelšah

Šmarje pri Jelšah je slikovit trg na Štajerskem. Naselje je upravno in kulturno središče istoimenske občine. V središču starega trškega jedra stoji Kulturni dom, ki bo drugo leto praznoval 40-letnico. Gledališke in kino predstave, knjižnica, razstave, Festival amaterskega filma, druženje. Za vso to dušno kulturno hrano skrbi ekipa duhovitih in srčnih ljudi, ki dela z veliko ljubeznijo do kulture in ljudi. Tako do nastopajočih kot do obiskovalcev. Preverjeno 😊
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1236. Župnijska cerkev in trške hiše so zgrajene na okamnelih jelšah. Od tod naj bi izviralo ime kraja, Šmarje pri Jelšah. Do konca leta 1994. je bil kraj središče večje občine kot je danes. Sem je spadala tudi Rogaška Slatina pa tudi Kozje, ki je v središču Kozjanskega parka.
Največja znamenitost kraja je baročna cerkev sv. Roka in kalvarija z baročnimi kapelami. Tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v isti črti s cerkvijo sv. Roka, je bogata z baročno opremo in vredna ogleda. Skratka, barok se v Šmarju pri Jelšah odlično počuti. Njemu v čast so posvetili tudi Muzej baroka, kjer so razstavljeni baročni, leseni kipi, ki so krasili kapele na kalvariji.
Foto zgodba o delčku znamenitosti, ki jih ponuja Šmarje pri Jelšah

Pogled na staro trško jedro, Šmarje pri Jelšah. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, župnišče, Muzej baroka ...

Največja znamenitost Šmarij pri Jelšah je štirinajst baročnih kapel kalvarije in baročna, romarska cerkev sv. Roka. Gratis kulturno-umetniško-meditativni fitnes 😊

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja stoji nasproti sv. Roka. Obe cerkvi sta romarski, tako imajo 15. in 16. avgusta, dvojno romanje.

Kulturni dom Kino Šmarje pri Jelšah prireja Festival amaterskega in neodvisnega filma. Letos je prvo nagrado strokovne žirije dobila Lina Eržen za kratki film "Mine dan, začne se jutro". Nagrado sta podelila slovenski pisatelj in režiser Vinko Moderndorfer ter direktor Kulturnega doma gospod Jože Čakš. Čestitke 😍

Pravljično poslikana stena v Kulturnem domu. Ilustratorka Ančka Gošnik in motiv iz pravljice "Tri botre lisičice"

Kulturni dom Šmarje pri Jelšah so zgradili leta 1978. V letu 2013. so ga temeljito obnovili in dogradili. V njem so knjižnica, kino, gledališče, Kulturnica. Prirejajo različne razstave in srečanja, v zadnjem času tudi Festival amaterskega filma. Kulturni dom je zelo dobro obiskan. Je kulturna hrana in duša občine, ki ga vodijo srčni ljudje.

Filmski projektor iz druge polovice 20. stoletja.

Pranger pred Kulturnim domom na Aškerčevem trgu. Sodoben in malce hudomušen pranger so postavili leta 1995. v času prvega trienala satire in humorja. Na njem so izklesane zapovedi, ki jih velja prebrati in se po njih tudi ravnati 😎 Trg je poimenovan po pesniku in duhovniku Antonu Aškercu, ki je bil med leti 1883. do 1889, kaplan v šmarski župniji.

Vhod v župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ki se prvič omenja leta 1236. Za baročno opremo, ki se je ohranila, je večinoma zaslužen šmarski župnik Janez Jurešič. Tu je deloval med leti 1700. do 1737.  

Kamniti portal in stopnišče šmarskega župnišča

Mogočna, nadstropna stavba šmarskega župnišča je bila zgrajena konec 18. stoletja.

Kamniti, dvojni vodnjak v parku ob župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja.

Zanimiva, pritlična, podolgovata hiša z velikimi okni in vhodi s polkni ter z dvojnim stopniščem, je bila nekoč skladišče. Zgradba je bila zgrajena konec 19. stoletja. Danes so v njej lokali.

Hiša Franca Skaze (1838-1892) na Celjski ulici v Šmarju pri Jelšah. Franc Skaza je bil veleposestnik in narodni buditelj. Bil je soustanovitelj prve slovenske tiskarne v Mariboru kjer so tiskali časopis Slovenski narod. Ustanovil je šmarsko čitalnico, bil je prvi šolski nadzornik in skupaj z Antonom Aškercem dosegel, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, skratka bil je zaveden Slovenec. Njegova hiša z bogato klesano zunanjščino, je bila zbirališče slovenskih rodoljubov. Franc Skaza se je rodil, delal in umrl v Šmarju. Na tamkajšnjem pokopališču je tudi pokopan

Bogastvo šmarske družine Skaza je bilo vidno tudi na hiši, ki so jo postavili v drugi polovici 19. stoletja. Bogato kamnoseško okrasje obdaja okna in vrata. Upam, da to lepoto obnovijo, kajti zob časa jo rahlo načenja 

Šmarje pri Jelšah, staro trško jedro


Povezano:

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Vir: zloženka Šmarje pri Jelšah, 2008

zupnija.smarje.com

Register NKD, wikipedia

Hraše in Lesce

Hraše in Lesce sta naselji v občini Radovljica. Od rojstne hiše Janeza Jalna na Rodinah do Lesc je približno tri kilometre slikovite poti, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji, znamenji in cerkvami, spomeniki in predvsem čudovitimi portali iz tufa.
V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren, ki je prehodil pot od revnega kmečkega fanta do pravnika, duhovnika, pesnika, plemiča ... Ob njegovi rojstni hiši so mu postavili spomenik.
Staro mestno jedro Lesc, z baročno cerkvijo Marijinega vnebovzetja pa je polno nadstropnih zidanih hiš, kmečkih dvorcev z gospodarskimi poslopji in skednji, bogatejših kmetov in posestnikov. Imajo pa tudi železniško postajo, s katere te vlak odpelje v Ljubljano 😉

Pritlična hiša iz prve polovice 18. stoletja, z ohranjenimi kamnitimi okenskimi okvirji iz tufa in železnimi mrežami. Krasi jo tudi kamnit, polkrožni portal

Hraše so majhna vasica ob cesti Rodine - Lesce. Spadajo v občino Radovljica.

V Hrašah se je rodil Janez Krstnik Prešeren (9. junij 1656 - 28. september 1704. Ljubljana), duhovnik, stolni prošt, pesnik, ustanovni član in predsednik ljubljanskih operozov, ki so vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in Sloveniji. Spomenik stoji ob njegovi rojstni hiši v Hrašah. Odkrili so ga septembra leta 1994. Spomenik je delo arhitekta Marka Smrekarja in kamnoseštva Jezeršek.  

Grb dr. Janeza Krstnika Prešerna - Heldenfeldškega, ki je postal prvi plemič iz rodbine Prešeren. Bil je doktor prava, palatinski grof, operoz, duhovnik, pesnik ... Od revnega kmečkega fanta do plemiča. Trije cvetovi na vrhu grba kažejo na vdanost domovini, vladarju in Bogu. (arhiv.gorenjskiglas.si/Snovanja, Kranj, 6.2.1974. št.1)

Značilna gorenjska domačija. Nadstropna hiša, z ožjo stranjo obrnjena proti cesti, daljša stran pa se nadaljuje v ...

... gospodarsko poslopje

Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah, posvečena leta 1743. Na tem prostoru je stala cerkev že v 12. stoletju.

Na prostostoječem zvoniku je spominska tabla Jožefu Wallandu. Bil je duhovnik, goriški škof in ilirski metropolit, rojen v Novi vasi pri Lescah, 28. januarja 1763. Umrl je v stari Gorici, 11. maja 1834.

Zunanja freska na zidu cerkve Marijinega vnebovzetja, je novejšega datuma, iz leta 1995. Upodobljen je sv. Krištof. Na dnu je veduta Lesc in na desni strani grb Janeza Krstnika Prešerna

Ostanki nekoč gotske cerkve. V timpanonu ohranjena freska Marije z detetom na prestolu, iz leta 1398. Na freski je viden napis dveh mojstrov iz Gorice, zato velja za najstarejšo podpisano fresko na Slovenskem

Kamniti portal iz tufa

Prvotno je zvonik stal ob cerkvi. Leta 1511. ga je zrušil potres in postavili so novega, prostostoječega. 

Lesena skulptura v parku

Legatova hiša na Begunjski cesti v Lescah. Nadstropni kmečki dvorec iz 17. stoletja. V knjigi Sto najlepših hiš na Slovenskem, avtorja Ivana Sedeja, je objavljena fotografija na kateri ima Legatova hiša rdeče-belo fasado. Verjetno so strokovnjaki odkrili, da je bila hiša prvotno bolj bledo roza barve, podobno kot pri Benečanki v Piranu 😎

Okenski okvirji iz tufa in freska iz 18. stoletja

Freska na Legatovi hiši prikazuje Družino, sv. Florjana in sv. Heleno. Freska je delo slikarja Frančiška Jelovška, ki je avtor kar nekaj poslikav v bližnji cerkvi Marijinega vnebovzetja. 

Letnica 1864. na portalu Legatove hiše

Zelo lepo obnovljena nadstropna hiša z mansardo in vogalnim pomolom, na Begunjski cesti v Lescah. Seveda ne smejo manjkati čudoviti kamniti okvirji oken, iz tufa.

Obnovljeno gospodarsko poslopje, skedenj. Spodnji del je zidan, zgornji lesen. Mislim, da je v nadstropju danes restavracija

Nadstropna hiša, na Železni cesti, za železniško postajo, je iz začetka 20. stoletja. Takrat je bil tu hotel Legat. Pročelje krasijo štukature in poudarjen srednji del s kamnitim portalom, balkonom in frčado. 

Spomenik z obeliskom, ki ponazarja verigo, so postavili leta 1977. Je spomin na padle delavce tovarne Veriga v Lescah, v drugi svetovni vojni. Na kamnitem podstavku so spominske plošče, v spomin na delavsko stavko proti kapitalističnemu izkoriščanju, ki je bila v Verigi od 15.5.1935. do 5.6.1935. Eno so postavili tudi v spomin na delavsko samoupravljanje, ki so ga uvedli leta 1950.

Povezano, vendar Hraše in Lesce ne spadata pod Pot kulturne dediščine Žirovnica

Vir:

Register NKD

dar-radovljica.si/Sprehod po starih Lescah

radolca.si