Romarska cerkev sv. Jožefa in župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici

Poleg Bistriškega gradu smo si v Slovenski Bistrici ogledali še dve baročni cerkvi. Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na manjši vzpetini, imenovani Jožefov hrib, od koder je lep pogled na mesto. Nekoč so jo množično obiskovali romarji, danes pa tudi ljubitelji umetnosti pridemo na svoj račun, ob ogledu čudovitih baročnih oltarjev, kipov in slik. Veliki oltar je leta 1756. zasnoval mariborski rezbar Jožef Straub, dokončal pa njegov brat Filip Jakob Straub. Tudi oltarna slika, Smrt sv. Jožefa, je delo pomembnega baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Cerkev ima štiri baročne stranske oltarje, ki so nastali med leti 1769. do 1774. Ustvaril jih je baročni kipar Janez Jurij Mersi (1725.-1788.) Sredi 18. stoletja se je preselil iz Rogatca v Slovenj Gradec. Živel je v hiši, ki še danes stoji, na Glavnem trgu 37. Vse štiri oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Janeza Andreja Straussa (1721.-1783.) prav tako iz Slovenj Gradca. Cerkev sv. Jožefa so zgradili sredi 18. stoletja po načrtih mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.

Župnijska cerkev sv. Jerneja po baročni opremi in lepoti prav nič ne zaostaja za zgoraj omenjeno cerkev. Je malo večja, temu primerno ima več oltarjev, kar sedem jih je. Krasi jo bogata baročna oprema iz druge polovice 18. stoletja. Skoraj v celoti jo je opremil mariborski kipar in rezbar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika sv. Jerneja na velikem oltarju je delo znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Kremserschmidta (Martin Johann Schmidt iz Kremsa 1718.-1801.)

Obe baročni cerkvi sta danes del romarsko pohodniške poti, ki so jo poimenovali Jernejeva pot. Krožna pohodna pot združuje pet cerkva, ki stojijo na območju župnije Slovenska Bistrica. Dolga je približno dvanajst kilometrov. Začne in konča se pri župnijski cerkvi sv. Jerneja.

Glavni oltar iz leta 1756. je ustvaril mariborski kipar Jožef Holzinger (1735.-1797.) Oltarna slika prikazuje Jožefovo smrt in je delo še enega velikana baročne umetnosti, slikarja Valentina Metzingerja, ki se je rodil v Franciji, kar nekaj let pa je živel v Ljubljani, na Gornjem trgu.

Stranski Marijin oltar je iz leta 1760. Slovenski kipar Janez Jurij Mersi /1725. Rogatec - 1788. Slovenj Gradec) Na oltarju sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda. Oltarna slika prikazuje Marijo, ki daje pas svetnici in dvema svetnikoma. Slikar Janez Andrej Strauss (Slovenj Gradec 1721. - 1783.)

Prižnica je starejša kot cerkev, iz začetka 18. stoletja. Prinesli so jo iz župnijske cerkve sv. Jerneja

Stranski oltar sv. Blaža

Stranski oltar sv. Vincencija Ferrera.

Kapela, poslikan obok

Pogled na Slovensko Bistrico z Jožefovega hriba

Romarska cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu, to je manjša vzpetina nad Slovensko Bistrico

Kamnoseški okras na stranskem portalu

Glavni baročni oltar sv. Jerneja. Avtor oltarne slike je baročni slikar Martin Johann Schmidt - Kremser-schmidt (1718.-1801.)

Baročna poslikava kupole v prezbiteriju.

Stranski oltar sv. Janeza Nepomuka. Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici ima poleg glavnega oltarja še šest stranskih. 

Stranski oltar sv. Boštjana. Bogata baročna oprema cerkve sv. Jerneja je v glavnem iz druge polovice 18. stoletja in je delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja (1735.-1797.)

Baročna prižnica je delo kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja. Krasijo jo reliefi in svetnice. Na strehi prižnice vidimo personifikacijo treh kreposti. Na sredini Vera, desno s srcem Ljubezen in Upanje s sidrom. 

Kupola kapele poslikana s svetniki 

Orgle v cerkvi sv. Jerneja so iz leta 1715. Izdelane so v graški delavnici. Leta 1782. so jih povečali

Stranski oltar rožnovenske Matere Božje 

Obok baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja. Freska Poveličanje sv. Frančiška Ksaverja je delo graškega slikarja Karla Filipa Laubmanna. 

Baročna kapela s poslikavo graškega slikarja iz prve polovice 18. stoletja.

Družinski nagrobnik z družinskimi člani in z nenavadno upodobitvijo Kristusa na vrhu 

Sv. Jožef z Jezuščkom

Bogata baročna poslikava kapele sv. Frančiška Ksaverja. Vse razen tabernaklja je naslikano na steno. Poslikava je delo graškega slikarja Filipa Karla Laubmanna iz leta 1738.

Baročna krstilnica in del Križanega 

Del nagrobnika 

Nekoč župnišče, danes vrtec 

Anton Martin Slomšek, spomenik pri župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici. Avtor skulptur je kipar Ivan Sojč (1879-1951).

Župnijska cerkev sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. Končno podobo, kot jo lahko vidimo danes, je dobila leta 1904, ko so končali z obnovo.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Studenice, domovanje dominikank in magdalenk

Dvorec Štatenberg in Jesovec

Slovenska Bistrica - Bistriški grad

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

informacijske table v obeh cerkvah

V Nazarje h klarisam

Popotovanje od nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu do reda sester klaris in frančiškanov v Nazarjah. Vmes smo se ustavljali ob reki Dreti, ob številnih vodnih virih, ki so nekoč poganjali tudi mline. V Kropi pri Gornjem Gradu je med vojno delovala tudi partizanska tiskarna.

Obiskali smo tudi ranč Veniše v Lačji vasi. Po kosilu v restavraciji smo si ogledali živali. Čudovite konje. Nekateri tekmujejo v preskakovanju ovir. Poleg konj pa na ranču domujejo še poni, ki se rad "čoha", kozliček s katerim sta najboljša prijatelja in par osličkov. 💜

Poslovili smo se od živali in prijaznih lastnikov in se odpravili v Nazarje. Ob gradu Vrbovec se Dreta izlije v Savinjo in tu se Zadrečka dolina konča. Grad Vrbovec se v pisnih virih prvič omenja leta 1248., kot posest oglejskega patriarha. Leta 1615. postane posest ljubljanskih škofov in dobi obliko kot jo poznamo danes. Ime je dobil po vrbah, ki so ga obkrožale. Danes je v gradu Muzej gozdarstva in lesarstva z zanimivim prikazom nič kaj lahkega življenja in dela nekdanjih gozdarjev. V gradu domuje tudi nekaj lokalnih društev, v najlepši del s pogledom na sotočje Drete in Savinje pa je umeščen gostinski lokal.

Nad gradom Vrbovec, na vzpetini Gradišče, dominira frančiškanski samostan s cerkvijo Matere božje. Kompleks so začeli graditi leta 1635. Samostan so dokončali leta 1639., cerkev pa leta 1661. Samostan si delita moški in ženski red. Še posebej nam je bil zanimiv slednji in edini tak samostan v Sloveniji. To so sestre klarise ali bolj natančno Red ubogih sester svete Klare. Klarise so se zaobljubile uboštvu in samoti. Njihovo življenje mineva v molitvah in prepevanju hvalnic vsemogočnemu bogu. Nekaj časa jim ostane za počitek, delo na vrtu in zabavo, kamor spadajo ročna dela. Z zunanjim svetom nimajo stika, razen nujnih zadev, kot je obisk zdravnika.

Verniki lahko prisluhnejo njihovim molitvam in petju, v zunanji kapeli. Klarise lahko slišijo, vendar jih ne vidijo. Obiskovalce sprejmejo v govorilnici, kjer so klarise za kovinsko ograjo. Tako je tudi nam predstojnica povedala nekaj o vsakdanu klaris. Prav nič se ne dolgočasijo, tako življenje so sprejele, častijo in molijo k vsemogočnemu Bogu. Večkrat na dan pa molijo tudi za vse nas in tako smo pomirjeni odšli domov. 😎

Zunanji vrt samostana sester klaris v Nazarjah. 

Slika sester klaris v zunanji kapeli, ki je namenjena obiskovalcem. Po zvočniku se sliši njihova molitev in petje. Klarise so zaprisegle tudi samoti in z zunanjim svetom nimajo veliko stika razen najnujnejših.

Križev pot na lesu

Detajl zgradbe frančiškanskega samostana v Nazarjah. 

Notranje dvorišče frančiškanskega samostana z vodnjakom, Samostan so zgradili med letom 1635. do 1639.

Glavni oltar je nastal leta 1885. Izdelan je iz belega marmorja in je delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Freske za oltarjem so delo slikarja Matije Bradaška.

Stranski oltar sv. Barbare. Oltarna slika, olje na platnu, je delo Valentina Metzingerja, 1752. Njegova je tudi slika, sv. Lucije, v atiki

Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja reda frančiškanov. V atiki je upodobljena sv. Trojica. Slika je delo Valentina Metzingerja, 1751.

Stranski oltar sv. Florijana, zavetnika gasilcev ... Oltarna slika, iz leta 1828., je delo slovenskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (15. junij 1749. Kropa - 9. februar 1834. Ljubljana)

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Ob njem sta kipa zavetnikov frančiškanov: sv. Ludovik IX., francoski kralj in sv. Elizabeta Ogrska. V atiki je slika Valentina Metzingerja, sv. Peter kleči pred križem, 1755.

Orgle iz leta 1763.

Oltar sv. Nikolaja oziroma Miklavža. Oltarno sliko je ustvaril Matija Bradaška, leta 1889.

Cerkvene klopi so iz leta 1897.

Vitraj s podobo Jezusa

Križev pot naj bi naslikal Matija Bradaška

Samostanski vrt tudi pred samostanom 😊

Na griču Gradišče so leta 1635. frančiškani začeli graditi samostan in samostansko cerkev Matere božje. Desno od cerkve domujejo sestre klarise, za cerkvijo pa frančiškani. Gradnja cerkve je bila zaključena leta 1661.

Grad Vrbovec se prvič omenja leta 1248. kot gospostvo oglejskega patriarha. Današnjo podobo je dobil leta 1615. ko postane lastnica ljubljanska škofija. Med lastniki gradu se omenjajo tudi Celjski grofje in Habsburžani.

Vhod na dvorišče gradu Vrbovec. Na vzpetini Gradišče, nad reko Dreto frančiškanska cerkev Matere božje.

Na dvorišču gradu Vrbovec stoji novodobna skulptura, ki predstavlja kozoroga.

Grad Vrbovec stoji ob sotočju reke Savinje in Drete v Nazarjah. Ime je dobil po vrbah, ki so ga nekoč obdajale.

Sotočje reke Savinje in Drete v Nazarjah

V traktu, ki stoji ob cesti ima danes svoje prostore Muzej gozdarstva in lesarstva

S skorjo drevesnega debla so nekoč gozdarji pokrili svoje začasno bivališče v gozdu.

Skorjevka, začasno bivališče nekdanjih gozdarjev

Povirje reke Drete v Kropi pri Gornjem Gradu

Živahen potok je nekoč poganjal mlinska kolesa

Hiška je na dvorišču nekdanjega mlina v Kropi pri Gornjem Gradu. V njej je med drugo svetovno vojno delovala partizanska tiskarna. Tiskarna je bila v rovu hriba za hiško.

Spominska plošča o delovanju partizanske tiskarne

Stanovanjska hiša z mlinom, ki so jo zgradili v drugi polovici 19. stoletja. 

Osrednji del stanovanjske hiše s secesijskim okrasjem

Leseni portal z lesenimi vrati, vhod v mlin iz druge polovice 19. stoletja. Mlin že nekaj let ne deluje več, tudi čudoviti stanovanjski del je zapuščen in sameva.

Ranč Veniše v Lačji vasi, občina Nazarje. Konji se igrajo tri v vrsto in osredotočenost na levo 😍

Najboljša prijatelja, poni in kozliček 💚

Tudi osliček biva in uživa v Lačji vasi, na ranču Veniše 💜

Žena od zgoraj omenjenega oslička, simpatična 💛

Gostišče in hotel na ranču Veniše v Lačji vasi, Nazarje


Povezano, izleti po Sloveniji, Zadrečka dolina:

Čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji Grad (1.del)

Vir:
Nazarje, Slovenski Nazaret, Založba Brat Frančišek, Ljubljana, 2006
Brošura: Nazarje, Občina Nazarje, 2008