Grad Sevnica in grajski park

Grad in Lutrovska klet sta prav gotovo največji znamenitosti Sevnice, če ne kar celotnega Posavja. Do gradu vodi več slikovitih poti. Nobena ni prav naporna saj grajski grič ni pretirano visok.
Od začetka 14. stoletja pa do danes je sevniški grad doživljal velike gradbene spremembe. Takšno podobo kot jo lahko vidimo danes, je dobil v 18. stoletju. Takrat je nastal tudi grajski park in terase, na katerih danes raste petsto vinskih trt modre frankinje. Družbo jim dela tudi hči stare trte z mariborskega Lenta. Poleg kipov in vodnjakov je v grajskem parku množica mogočnih dreves in prav vsako je opremljeno z informativno tablico. Med drevesi so tudi energetske točke.
Tik pod gradom stoji Lutrovska klet. Prvotno je bila katoliška cerkev, potem so jo uporabljali protestanti, med njimi tudi znameniti prevajalec Biblije, Jurij Dalmatin. Menda je v Lutrovski kleti tudi grobnica plemiča Inocenca Moškona in njegove žene, ki sta leta 1595. kupila sevniški grad.
Ob grajskem obzidju je tudi Čebelarski dom.
Lep sprehod s čudovitim pogledom na staro mestno jedro z reko Savo in odlična kava v grajski kavarni.  Notranjost pa naslednjič. 😊

Grad Sevnica se je "rodil" v prvi polovici 14. stoletja. Podoba gradu kot jo lahko občudujemo danes pa je nastala v 19. stoletju.

Pogled z gradu na okoliške gričke. 

Tik pod gradom, na grajskem griču, stoji tudi mogočna, renesančna Lutrovska klet. Obdana je z obzidjem, ima tudi manjši obrambni stolp. Sprva je bila to katoliška cerkev. V dobi reformacije so jo uporabljali protestanti. V njej je pridigal tudi Jurij Dalmatin. Kasneje je bila spremenjena v klet.

Kamniti polkrožni portal. Vhod na dvorišče Lutrovske kleti. Lutrovska klet je nekoč stala izven grajskega obzidja.

Lutrovska klet je že od samega začetka nadstropna zgradba z dvokapno streho na čop. Zgradili so jo v 16. stoletju.

Vhodni portal in s kamni tlakovana pot do Lutrovske kleti

Stražni stolp Lutrovske kleti z zanimivo streho

Sevniški grad je bil sprva v lasti salzburške nadškofije. Leta 1595. ga je kupil Inocenc Moškon. Med kasnejšimi lastniki gradu se pojavijo tudi Auerspergi.  

Čebelarski dom na grajskem griču

Pogled na Sevnico in reko Savo

Grajsko pobočje s terasami z vinogradom. V njem raste petsto trt modre frankinje. Tu domuje tudi hčerka mariborske stare trte z Lenta.

Kamnita skulptura v grajskem parku

Od 18. stoletja naprej, vrtnarija in dom vrtnarja

Vhod v vrtnarijo in kamnite stopnice. Fasado krasijo secesijski elementi

Manjši paviljon ob robu grajskega parka s čudovitim razgledom na Sevnico in reko Savo

Stolp ob vznožju grajskega hriba je del gasilskega doma. Ob njem je Kulturna dvorana v kateri se odvijajo različne kulturne prireditve. Tu se začne staro mestno jedro Sevnice. Je nekakšna meja med starim in novim delom mesta.

Pogled z gradu na bližnji hrib s cerkvico

Kip Marije z Detetom

Sevniški grad ima štiri trakte, štiri obrambne stolpe, na sredini pa je arkadno dvorišče z vodnjakom.

Okoli sevniškega gradu je posajenih kar nekaj dreves, ki so zrasla v prave orjake. Vsako drevo je opremljeno z info tablico. Meni je najbolj všeč to poševno drevo. Ko pomisliš, da ga je verjetno kakšna vremenska ujma postavila poševno, potem pa prebereš, da to drevo normalno raste poševno. Imenuje se kalifornijska Kalocedra (Calocedrus decurrens). Njen les uporabljajo za izdelavo svinčnikov.

Kamnita reliefna plošča v vhodni veži gradu

Lesena vrata krasi okovje v obliki razvejanega drevesa

Arkadno notranje dvorišče in arkadni hodnik v dveh nadstropjih. 

Kamniti vodnjak

Grajska kašča je varovana s helebardo 😊

Arkadno dvorišče z velikim vodnjakom

Graščakova hči - grajska kavarna

Viteški oklep

Renesančni litoželezni kaminski relief v veži gradu

Nad glavnim portalom, relief z levoma, ki držita grba Inocenca Moškona in njegove žene Ane. Nad grboma je napis v gotici, ki pravi, da potrpežljivost premaga vse. Plemiška družina Moškon je bila lastnica sevniškega gradu slabih sto let.

Med mogočnimi drevesi, v grajskem parku, so tudi energijske točke. 

Grajski park, fontana z žabo, kamniti vazi s cvetjem

Danes je sevniški grad namenjen kulturi. V njem so različne muzejske zbirke, razstave, lutkovno gledališče, vinoteka, kašča in čokoladnica, poročna dvorana, kapela, kavarna ...


Povezano:

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Slovenski gradovi:

Grad Podsreda

Vir: Sevniški grad in Lutrovska klet, Ivan Komelj, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, Ljubljana 1969.

Sevnica, mesto, ki je dalo Ameriki prvo damo

Da, tudi to je možno. V Sevnici je odraščala zdajšnja prva dama Združenih držav Amerike, Melania Trump. Jaz se na svojem izletu nisem odpravila po Melanijinih poteh, bolj me je zanimalo staro mestno jedro in verjamem, da je tudi "First Lady" kdaj zašla v ta slikoviti del mesta.
Sevnica leži ob reki Savi. Staro mestno jedro, s svojimi strnjenimi trškimi hišami, objema grajski grič na katerem stoji lepo obnovljen sevniški grad. Na Glavnem trgu stoji spodnji sevniški grad oziroma dvorec, ki je najstarejša zgradba na trgu. Danes je v dvorcu Mestna hiša. Mesto je simpatično, lepo, urejeno, zanimivo. V njem najdemo tako kmečke hiše kot tudi meščanske vile, župnijsko cerkev in srednjeveško cerkev, staro kovačijo, spomenike in spominsko obeležje, ki so ga postavili ob razglasitvi Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Seveda imajo tudi gostilne in tudi dobro kavo imajo. In ko se noge utrudijo od pohajkovanja in raziskovanja mesta, si lahko privoščimo še torto Melania ali pa jabolčni štrudelj Melania. 😊

Enonadstropna, podkletena hiša s čudovitim gankom. Tako hiško bi imela tudi jaz 😎

Secesijska vila na Kvedrovi ulici iz začetka 20. stoletja

Hiša na začetku Kvedrove ulice ima lesen, izrezljan gank, za čisto desetko. Zgrajena je bila konec 19. stoletja.

Na začetku Ceste na Grad je na visokem podstavku kip Jezusa s trnovo krono.

Na glavnem trgu je strnjen niz visokopritličnih hiš z enoramnim ali dvoramnim stopniščem. Petosna hiška s kamnitim portalom je bila zgrajena okoli leta 1800

Staro mestno jedro Sevnice leži med grajskim hribom, s čudovitim gradom in reko Savo

Hiša iz začetka 19. stoletja ima dvoramno kamnito stopnišče z železno ograjo

Star brivsko frizerski salon Kreutz, ki je deloval na začetku 20. stoletja.

Spodnji dvorec Sevnica z gospodarskim poslopjem je najstarejša zgradba na Glavnem trgu. Danes je v njem Mestna hiša.

Spodnji sevniški grad s polkrožnim, kamnitim portalom in letnico na sklepniku 1664.

Slovenski tabor 1869 v Sevnici. Spominska plošča na spodnjem gradu

Spodnji dvorec na dvoriščni strani

Vogalni pomol na dvoriščni strani spodnjega dvorca ima na kamniti konzoli letnico 1613.

Park in gospodarska poslopja nekdanjega spodnjega dvorca

Spominsko obeležje, v parku spodnjega dvorca, na dan, ko je postala Slovenija samostojna in neodvisna država.

Martinovo znamenje na Glavnem trgu s kipom sv. Martina iz leta 1754. Na vrhu je kip sv. Ksaverija. Znamenje so obnovili leta 1995 in mu dodali izgubljene dele. Rekonstrukcija po starih fotografijah.

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Sevnici

Cerkev sv. Florjana iz sredine 15. stoletja. Do cerkve vodi kamnit, polkrožni portal z dvokapno streho

Gotsko okno na cerkvi sv. Florjana

Glavni vhod v cerkev sv. Florjana. Nad, z oboki odprto vhodno vežo, se dviga zvonik

Obokana vhodna veža in vzidan starejši nagrobnik

Delno ohranjena zunanja freska sv. Krištofa in stari nagrobniki

Na Florjanski cesti stoji pritlična hiša z ohranjenimi trokrilnimi okni. V njej je bila nekoč kovačija. Nad delavnico je bila soba v katero se je prišlo iz zunanje strani. Ima dvokapno streho in široko frčado pokrito z bobrovci. Orodje je še ohranjeno, prav tako tla, ki so iz trdno zbite zemlje. Kovačija ni odprta za samostojne oglede, razen kar se vidi skozi velika okna. Hišo so postavili leta 1946.

Lopa pred vhodom v kovačijo in lesene stopnice, ki vodijo v manjše stanovanje na podstrešju

Lesena dvojna vhodna vrata v staro kovačijo

Lesena nadstropna hiška z zidanim pritličjem in novodobnimi garažnimi vrati 😎

Stara kmečka hiša, nadstropna in podkletena, stisnjena ob grajski grič

Stara lesena hiša z mansardo in dvokapno, precej strmo streho. Stoji pod sevniškim gradom

Spomenik kmečkemu uporu so postavili leta 1972, ob 400. obletnici slovensko - hrvaškega kmečkega upora. Na njem so posmrtne maske puntarjev in verzi pesnika Antona Aškerca. Avtorja spomenika sta kipar Rudi Stopar in arhitekt Franc Filipčič. Stoji nasproti upravne zgradbe tovarne Lisca, ob Prešernovi cesti.

Trg svobode v Sevnici in spomenik borcem NOB

Spomenik borcem NOB. Skulpture na vrhu marmornega obeliska predstavljajo boj in zmago.  Ob njem so kvadri z imeni padlih v drugi svetovni vojni in doprsni kip Alojza Kolmana - Maroka, ki je bil rojen v Zabukovju nad Sevnico

Zanimiva hiška na železniški postaji Sevnica. Spodnji del zidan z rdečo opeko, zgornji pa lesen, na oknih polkna s srčki.

Podobno, stara mestna jedra slovenskih mest:

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

Idrija, mesto nad rudnikom

Vir: dozivljaj.si

Register nepremične kulturne dediščine