Vila Zlatica in ljubljanski župan Ivan Hribar

Danes, 9. maja 2021, ko praznujemo obletnico osvoboditve in konca druge svetovne vojne, je Ljubljana odprla obnovljeno vilo nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Secesijska vila na Cesti 27. aprila 47, je bila zgrajena leta 1909. Ivan Hribar jo je kupil leta 1919. ko je bil veleposlanik v Pragi. Ko se je z ženo Marijo in hčerko Zlatico vselil v vilo je dogradil prizidek, po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie, ki gleda na čudovit vrt in si v nadstropju uredil delovno sobo.

Dr. Zlatica Hribar je vilo Zlatica podarila Sloveniji, z željo, da se v njej postavi muzej v spomin na njenega očeta in človeka, ki je zelo veliko storil za mesto. Od leta 2000. skoraj dvajset let je vila propadala. Pohištvo in ostale predmete, ki jih je Hribarjeva celo življenje skrbno varovala je hranil Mestni muzej.

Zdaj se je vse to združilo v celoto in lahko si ogledamo kakšno je bilo bivališče meščanske družine v prvi polovici 20. stoletja. Ob enem bo tu domoval Forum slovanskih kultur z različnimi razstavami. Vredno ogleda.

Obnovljena vila Zlatica. Zgrajena je bila leta 1909. Nadstropno secesijsko vilo je kupil ljubljanski župan Ivan Hribar, leta 1918. H vili je dal dograditi prizidek, ki gleda proti vrtu.

Vrtna uta, ob njej je bila topla greda.

Ob vili Zlatica teče potoček

Knjižna omara v delovni sobi Ivana Hribarja. V vsaki sobi vile Zlatica stoji drugačna lončena peč. Ena lepša od druge.

Delovna miza ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Knjige iz bogate knjižnice Ivana Hribarja hrani NUK in Slovanska knjižnica. Danes so v knjižne omare postavili zbirko 100 slovanskih romanov. V prenovljeni vili bo domoval Forum slovanskih kultur.

Poslikava stene na stopnišču vile Zlatica

Pečnica, detajl lončene peči

Pogrinjek za čaj

Soba za počitek in druženje. Na sliki je Hribarjeva hčerka Zlatica in njena mama Marija Hribar. Sliko je naslikal Vlaho Bukovac (4. julij 1855. Cavtat - 24. april 1922. Praga). Slika je nastala leta 1922. se pravi v letu, ko je slikar umrl.

Delček kuhinje Hribarjevih

Jedilnica z jedilno mizo pod sliko Ljubljane.

Edina avtentična luč v vili Zlatica je v jedilnici. Pohištvo, slike in dodatki so bili last družine Hribar.

Karikatura Ivana Hribarja, delo Hinka Smrekarja.

S figurami okrašena posoda za sadje iz porcelana

Fotografije male Zlatice Hribar. Po njej je Ivan Hribar poimenoval vilo na Cesti 27. aprila 47, v Ljubljani

Igrača male Zlatice, štedilnik in posodice

Spalnica Zlatice Hribar

Fotografiji Ivana Hribarja in njegove druge žene Marije Hribar Goričan. V škatli je camera obscura. 

Razkošno tri delno ogledalo v spalnici Zlatice Hribar

Torbica Zlatice Hribar

Vsaka hiša ima ropotarnico, tudi vila. 😊 Lesena skrinjica z nogicami podjetja Ronson

Notranjost zaklonišča, ki ga je dal zgraditi Ivan Hribar na začetku druge svetovne vojne, leta 1940.

Zaklonišče z datumom postavitve 15. maj 1940. in začetnici Ivana Hribarja I.H.

Prvotno so bila okna obdana z rdečo opeko. Ob prenovi so tudi opeko prebarvali. Edini 'minusek' k prenovi, vila Zlatica je res čudovita.

Podobno:

Obnovljena Plečnikova hiša

Vile pod Rožnikom

Mogoče so se tudi povojni stanovalci, čudovitih vil, ob vznožju ljubljanskega Rožnika, kdaj popeljali s Pionirsko železnico, mogoče pa tudi ne. Danes je vsekakor velik arhitekturni užitek, sprehoditi se mimo njih in občudovati njihovo raznolikost. Stanovalci so se, tekom desetletij, odkar vile stojijo, že večkrat zamenjali. Nekateri za svoje lepotice lepo skrbijo, jih obnavljajo, da sijejo v vsem svojem sijaju. Nekatere pa nimajo te sreče. Žalostno samevajo in propadajo, njihovih rešiteljev pa od nikoder.
Ena teh nesrečnic je tudi vila Zlatica, ki je bila v lasti nekdanjega ljubljanskega župana, Ivana Hribarja. Župana, ki je za mesto Ljubljana in njegove prebivalce veliko naredil. Zdaj bi bil že čas, da mu mesto nekaj tega povrne in obnovi njegovo žalostno vilo.

Polkrožni pomol, vile na začetku Ceste 27. aprila, ki je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja

Vilo na Cesti 27. aprila 3, je zgradila Kranjska stavbna družba, leta 1912.

Prizidek z veliko teraso, so zgradili leta 1934.

Čudovita vila, z razgibanim tlorisom, balkoni, reliefom in dvema arkadnima vhodoma, stoji na začetku Ceste 27. aprila. S pročeljem gleda proti parku Tivoli, s krajšo stranico pa na železnico in proti mestu. 

Čudovito vilo je kupil gradbenik Leo Dukič in jo leta 1931. obnovil in dozidal.

Skozi ta čudoviti vhodni portal in arkadni hodnik, je v vilo hodil tudi Josip Vidmar, eden izmed ustanoviteljev OF. Vilo je dobil po vojni, ko so prejšnjega lastnika razlastili. 

Vila je bila zgrajena 1912. leta. Leta 1918. jo je kupil takratni znameniti ljubljanski župan, Ivan Hribar. Po svoji hčerki jo je poimenoval, Zlatica. Leta 1934. so vilo preuredili in dozidali po načrtih arhitekta, Josipa Costaperaria. Trenutno je vila v bolj žalostnem stanju. Čaka na investitorja, ki jo bo obnovil, da bo zasijala v vsej svoji lepoti, Tako kot večina vil, ki jo obdajajo

Vila, nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja

Vila s kvadratnim stolpom

Znamenita vila, v njej je bila ustanovljena OF, 26. aprila 1941. V njej je, do selitve na začetek ulice, živel Josip Vidmar.

Spomenik "na pločniku" je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Pred njim so štirje kamniti stebrički. Eden manjka samo na fotki :) 

Tlorisno razgibana hiša, s stolpičem, ki ga pokriva piramidna streha

Vila z vogalnim stolpom

Vila Podrožnik je očem skrita, ampak tudi ograja je svojevrstna umetnina

Doprsni kip Roberta Kollmanna, je odkril predsednik republike, Borut Pahor, 20. aprila 2015. Robert Kollmann ni imel potomcev, zato je grad podaril zvezi slepih in slabovidnih. Ta je leta 1940. vilo-grad prodala, s kupnino pa zgradila šolo za slepe in slabovidne. Kip je delo akademskega kiparja Mirsada Begiča (up-rs.si)

Glavni vhod na posestvo, Vile Podrožnik, nekoč Kollmannov grad. Vilo je dal zgraditi ljubljanski trgovec s porcelanom, Franc Kollmann, njegov sin Robert pa jo je podaril slepim in slabovidnim. Danes je Vila Podrožnik protokolarni objekt Republike Slovenija

Hiša z gospodarskim poslopjem je danes dom diplomata, nekoč pa je bila del Kollmannovega posestva.

Povezano: Od Pionirske železnice do Tivolija

Register nepremične kulturne dediščine